Matjaž
Pridružen/-a: 30.09. 2006, 19:45
Prispevkov: 850
Kraj: Prekmurje
|
 Objavljeno: 10 Apr 2007 16:11 Naslov sporočila: Rešimo Mikija evantazije |
 |
|
Prijaznemu Mikiji iz soboškega azila grozi evtanazija
OBSTAJA KJE TOPEL DOM ZA LEPEGA ŠTIRINOŽCA?
Aktivisti Društva za zaščito živali Pomurja skušajo rešiti mešanca z Dalmatincem
Ljudje smo dejansko živa bitja, vendar čedalje bolj pozabljamo na svet okoli nas, ki prav tako živi in ima pravico do življenja. Na svetu je veliko dobrih ljudi, vendar le nekateri to priznajo in pokažejo, saj jih le peščica pokaže svojo humanost in spoštovanje do drugih živih bitij, ki bivajo v istem okolju kot človek. Ker ljudje ne razumemo oziroma nočemo razumeti živalskih klicev na pomoč, se moramo zavedati, da je morda vsak „hov“ ali vsak „mijav“ hkrati tudi klic na pomoč. Človekova okrutnost do živali je v današnjem času dosegla do zdaj še nepoznane razsežnosti; mnoge živali životarijo v za njih neprimernih bivališčih ali pa so brezupno prepuščene cesti in svoji usodi. Takšno stanje je potrebno spremeniti, in zato so se tudi v Društvu za zaščito živali Pomurja, kot pravi njegova predsednica Breda Habjanič, trdno odločili, da razmere glede sobivanja človeka in živali, ki so kritične v celotni pomurski regiji, spremenijo na bolje. Žal pa vsak dan zamujanja na tem področju pomeni tudi smrt ali vsaj hudo trpinčenje za kakšnega štirinožnega prijatelja, za kakšno muco, in še posebej za kakšnega kužka.
Zato mnoge živali nikoli ne bodo dočakale, da se bodo pomurski župani dovolj ozavestili, in da bo tudi skrajnja severovzhodna regija dobila ustrezno zavetišče (azil) za zavržene živali. Poleg mnogih štirinožnih prijateljev, to sedaj skoraj zanesljivo velja tudi za pasjega mešanca srednje rasti, ki je že nekaj časa v azilu soboške Veterinarie čaka na novega lastnika, a ker tega ni in ni, mu sedaj resno grozi evtanazija.
„Toda, ali bomo ljudje to dovolili, ali se v celem Pomurju, v celi Sloveniji, ne bodo našli dobri ljudje, ki bi nudili topli dom našemu prijateljčku“, se sprašuje aktivistka Društva za zaščito živali Pomurja Sandra Horvat in njene kolegice ter kolegi, ki jim ni vseeno za nobeno živo bitje. Še posebej se zavzemajo za Mikija, kot je ime mešancu z Dalmatincem, ki je kot pravijo „prava dušica“, katerega vsi imajo nadvse radi. Žal pa ta velika ljubezen prijateljev živali in tudi veterinarja Mišota, Mikiju ne bo pomagala, kajti kužek je (pre) dolgo v azilu in ker ga nihče ne „posvoji“, ga je kot kaže potrebno evtanazirati. To so žal dejstva, in samo od ljudi, ki za to imajo možnost je sedaj odvisno, ali bo ta prijazni mešanček še živel in imel topli domek. Doslej ga nihče ni vzel, ker je nekoliko starejši (pet let), toda ali to pomeni, da človeka starega 35 let treba evtanazirati?
„Kužki brez rodovnika so pogosto neupravičeno zaničevani. Pa kaj, če niso vredni toliko kot pasemski psi. Ali imajo ljudje zato pravico z njimi grdo ravnati, jih pretepati ali celo ob rojstvu kruto ubiti? Seveda ne! In na svetu je na milijone ljudi, ki svojega mešančka ne bi zamenjali niti za deset rodovniških psov. Kako prijazni in pridni so psički, ki pogosto še imena nimajo, lahko povedo samo tisti, ki zanje skrbijo. Ponavadi smo to posamezniki, ki ljubimo živali, in ki nam ni vseeno za nobeno živo bitje. O Mikiju imamo samo lepa mnenja in dejansko ne verjamem, da ne bomo našli nekoga, ki se mu bo usmili, in mu bo nudil gostoljubnost. Azilska dejavnost je usmerjena v oddajanje kosmatincev v prave roke, iskanje dobrih in prijaznih lastnikov ter skrb za boljše življenje njihovih varovancev v prihodnosti. Azili namreč ne podpirajo neodgovorne lastnike, ki svoje pse zaradi lenobe ali naveličanosti pripeljejo pred azil in prepustijo tujim ljudem... Tudi Mikiju se to dogaja. Za psička, ki nima pred sabo nič drugega, kot še negotovo životarjenje ob robu groba. To je neprijetne stvarnost in zato lahko samo čaka. Čaka, na kaj? Na to, da se bo življenje vedno znova spreminjalo v čakanje... Kakor človek tudi žival potrebuje zaveznike in pomočnike, ko se mu v prah sesuje celi svet. Najhujša je ignoranca, odtujenost, umik in izogibanje okolja. Torej, Miki v začasnem azilu v Murski Soboti, še vedno čaka na ljubeče nove lastnike..., mi pa si želimo, da bi se njegova resnična in žalostna zgodba, srečno končala“, pravi Sandra Horvat.
Sandra je prepričana, da med nami le obstaja kakšen dobrotnik, ki bo Mikiju ponudil topli dom, prijazni kužek pa bo gotovo vsem hvaležen! In če dejansko obstaja takšen človek, lahko obišče Veterinario v Murski Soboti, ali pokliče Sandro na telefon: 031/528-396.
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
