Matjaž
Pridružen/-a: 30.09. 2006, 19:45
Prispevkov: 850
Kraj: Prekmurje
|
 Objavljeno: 03 Mar 2009 05:59 Naslov sporočila: Asfaltna baza v Planinski vasi – pravna država na preizkušn |
 |
|
Koordinator GPR
Matjaž Majerič
matjaz.majeric@gibanje.org
Društvo CIVO Planinska vas
Planinska vas 39, 3225 Planina pri Sevnici
Mail: info@planinskavas.si
___________________________________________________________________________
Asfaltna baza v Planinski vasi – pravna država na preizkušnji
Odprto pismo
Predsednikom:
* Vlade RS
* Republike Slovenije
* Državnega zbora
* Odbora državnega zbora za okolje
* Poslanskih skupin
Ministri:
* Minister za okolje in prostor
* Minister za pravosodje
* Ministrica za notranje zadeve
Ostali:
* Varuh človekovih pravic RS
* Predsednik komisije za preprečevanje korupcije
* Mediji
Letos mineva 11 let od pričetka zgodbe, kako s močjo kapitala in dobrih političnih zvez (SDS, LDS, NSi) tako na lokalni kakor tudi državni ravni postaviš črno gradnjo za katero si na koncu nagrajen z uporabnim dovoljenjem.
V vseh teh letih smo priča izdanim sodbam in odločbam Ustavnega sodišča, Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča RS v prid krajanov, ki želimo samo to, da se asfaltna baza umakne iz našega neposrednega vaškega okolja, da zavarujemo naše zdravje, naravo, vodni izvir Bistrice in ohranimo kmetijsko dejavnost. Asfaltna baza pa se naj premesti v okolje, ki je primerno za to vrsto dejavnosti. Vsi dokumenti so na voljo na spletni strani http://www.planinskavas.si
V danem primeru gre za grobo sprenevedanje državnih oblasti (od lokalnih do najvišjih
organov v državi), Občine Šentjur, Upravne enote Šentjur, MOP, MJU, Inšpektorata za okolje in prostor RS, kot tudi same vlade. .
Da gre za grob nezakonit poseg v prostor govorijo naslednja dejstva. Asfaltna baza v Planinski vasi predstavlja tujek, saj je le ta nameščena sredi kmečkega okolja, na kmetijskem zemljišču in je sam kraj kmetijsko naravnan. Planinsko vas obkrožajo z ene strani Kozjanski park, z druge strani področje Bohorja katero spada pod Naturo 2000 in s tretje pomembno ekološko področje doline Gračnice. Sama asfaltna baza stoji tudi le slabih 100m od Glije jame, katera je naravni spomenik državnega pomena. V sami jami je tudi izvir reke Bistrice, kateri napaja z čisto vodo 90 gospodinjstev.
Že samo iz teh dejstev, bi morala država v imenu Pravičnosti do okolja in ljudi poskrbeti, da se asfaltna baza umakne, sam prostor pa sanira in tako povrne v prvotno stanje!
Ali smo državljani tisti, ki smo dolžni vlagati tožbe na sodišča, za nepravilnosti, ki jih izvaja država, ki je dolžna, da pri svojem delu spoštuje zakone.
Koliko truda smo v tem obdobju vložili zaradi nepravilnega delovanja državnih inštitucij, pričajo naslednji podatki:
Kratka kronologija dogodkov:
* Leta 1998 je zasebnik pripeljal asfaltno mešalnico iz bivše vzhodne Nemčije z zastarelo rusko tehnologijo. Po združitvi vzhodne in zahodne Nemčije le ta ni več ustrezala tehnološkim zahtevam, zato so jo Nemci odstranili.
* Kot črno gradnjo jo je zasebnik namestil na lokacijo kmetijskega zemljišča II. kategorije. Ta lokacija leži v neposredni bližini kmetije s hlevom, v katerem je 25 krav molznic in ki daje preživetje družini treh generacij, in v neposredni bližini kmetijskih zemljišč ostalih kmetov, na katere je vpliv asfaltne baze neposreden.
* 13.2.1998 Ministrstvo za okolje in prostor, inšpektorat RS za okolje in prostor izda odločbo: »rušenje in vrnitev okolja v prejšnje stanje«.
* 23.3.1998 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, enota Celje, izda odločbo »vrnitev zemljišča v prejšnje stanje«.
* Odločbi nista bili izvršeni.
* Da bi bilo obstoječe stanje možno legalizirati, je občina Šentjur aprila 1998 pristopila k dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur. Občinski svet ga je tudi sprejel, kljub nepravilnostim (glej Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti).
* Krajani vložijo junija 1998 na Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v Občini Šentjur z naslednjimi utemeljitvami:
* Ni bil izdelan prostorsko ureditveni plan (PUP) občine Šentjur.
* Ravnanje je bilo v nasprotju z 72. členom Ustave (ogroženo zdravo življenjsko okolje).
* Poseg v prostor je v nasprotju z varovanjem kulturne in naravne dediščine, opredeljene v 73. členu Ustave. S posegom se namreč grobo posega v prostor in ogroža Glijo jamo, ki je v varstvenem režimu kot geomorfološka podzemna naravna dediščina in je bila takrat v postopku obravnave predloga njene razglasitve za naravni spomenik. V Gliji jami je tudi vodni izvir reke Bistrice. Z izgradnjo takšnega industrijskega objekta bi bil njen status ogrožen.
* Takšen poseg v prostor bi trajnostno spremenil namensko rabo prostora, bivalne pogoje in ekološko ravnovesje. Povečala bi se nevarnost ekološke katastrofe, saj je pri delovanju asfaltne baze prisotna velika količina derivatov.
* Dne 21.10.1999 Ustavno sodišče izda Odločbo U-I-378/98, da se Odlok o dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za druga območja kmetijskih zemljišč v občini Šentjur razveljavi.
* Odlok se je razveljavil, vendar občina Šentjur ponovno prične s postopki za prejetje Prostorsko ureditvenega pogoja Občine Šentjur.
* Župan občine Šentjur v vnemi, da na vsak način izpelje postopek legalizacije asfaltne baze, leta 2000 ponovno prične s postopkom sprejetja PUP. Na 7.seji Občinskega sveta dne 31.7.2003 so občinski svetniki sprejeli PUP, katerega del je tudi sporni 47. člen, ki se nanaša na konkretne določbe na območju naselja Planinska vas. PUP so svetniki potrdili, ne da bi upoštevali dokument Zavoda RS za varstvo narave, v katerem je bilo navedeno, da je s stališča varstva narave načrtovanje sporne asfaltne baze nesprejemljivo. Župan bi moral v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi zadržati objavo takšnega akta, saj je le-ta bil neustaven in nezakonit. Toda ker je bil interes župana, da se asfaltna baza legalizira, objavo tega akta ni zadržal (glej dokument MNZ, Urad za lokalno samoupravo). Nadzor nad zakonitostjo sprejetega akta bi moralo izvajati tudi Ministrstvo za okolje in prostor, toda tudi oni so namenoma opustili ta nadzor in dopustili, da je akt bil veljaven.
* Pripombe, ki so jih krajani vložili na razgrnitev PUP in presojo vpliva na okolje, se niso upoštevale niti v najmanjši možni meri.
* Krajani 15.9.2003 ponovno vložijo zahtevo na Ustavno sodišče za oceno ustavnosti in zakonitosti 47. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih Občine Šentjur, ki se nanaša na območje naselja Planinska vas, kjer je že bil zgrajen objekt asfaltna baza.
* 26.5.2005 je Ustavno sodišče RS izdalo Odločbo U-I-185/03-15, s katero je 47. člen odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Šentjur razveljavilo.
* Razveljavitev odloka s strani Občine Šentjur kljub Odločbi Ustavnega sodišča ni bila izvedena, tako lahko asfaltna baza nemoteno obratuje.
* Upravna enota Šentjur dne 14.9.2004 izda nezakonito gradbeno dovoljenje v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor – ARSO.
* Na izdano gradbeno dovoljenje so krajani septembra 2004 zoper Ministrstvo za okolje in prostor vložili tožba na Upravnem sodišču in 11.7.2005 je bila izrečena Sodba v imenu ljudstva U 847/2005-37, da se tožbi ugodi v korist tožnikov.
* Kljub vsemu dne 28.7.2005 Upravna enota Šentjur izda dovoljenje za poskusno obratovanje za dobo enega leta in nato dne 12.7.2006 še Uporabno dovoljenje. Po našem mnenju je pri tem šlo za politično in angažirano dejanje pristojnih zoper večino prizadetih krajanov.
* Med tem časom se investitor asfaltne baze kot stranka z interesom pritoži na sodbo Upravnega sodišča na Vrhovno sodišče, ki pa je 10.10.2006 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in s Sodbo v imenu ljudstva U 847/2005-48 potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
* 30.11.2006 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo izda Odločbo 351-02-250/2004-KB2, s katero se je razveljavilo Gradbeno dovoljenje z dne 14.9.2007.
* 27.3.2007 Ministrstvo za okolje in prostor izda Odločbo 35110-9/2007-3-KB s katero se je razveljavilo Uporabno dovoljenje z dne 12.6.2006.
* 3.5.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje izda odločbo inšpekcijskemu zavezancu Asfalti Kovač, s katero je prepovedal oz. določil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze in odredil odstranitev objektov asfaltne baze. Inšpekcijskemu zavezancu je bila odločba vročena dne 21.5.2007.
* 24.5.2007 je bila s strani odvetnice – pooblaščenke družbe vložena pritožba zoper odločbo in s tem je po mnenju Inšpektorata RS za okolje in prostor Odločba z dne 3.5.2007 nična.
* 24.7.2007 Inšpektorat RS za okolje in prostor območna enota Celje ponovno izda odločbo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze in odredi ponovno odstranitev objektov asfaltne baze. Odločba je dvoumna, saj je navedeno, da mora ustaviti gradnjo asfaltne baze, le ta pa je že zgrajena vse od leta 1998, saj je tudi ves čas v obratovanju.
* 5.3.2008 Upravna enota Šentjur izda Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja, na katero se je investitor AB pritožil, zato je Upravna enota Šentjur odstopila odločitev drugostopenjskemu organu MOP.
* 6.1. 2009 MOP zavrne Sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja in tako potrdi veljavnost uporabnega dovoljenja za črno gradnjo ( mimogrede: MOP je potrebovalo kar 10 mesecev za odločitev, čeprav je organ, v tem primeru MOP je dolžan izdati in vročiti odločbo o pritožbi stranki v skladu s 256. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP - UPB2, Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006, 126/2007 in 65/2008).(256. člen (Rok za odločbo o pritožbi) (1) Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe.)
Zaključek: Asfaltna baza obratuje legalno, stoji pa na črno.
(AB stoji na kmetijskem zemljišču II. Kategorije, brez gradbenega dovoljenja, del objekta stoji še na dveh tujih zemljišči)
Od odgovornih zahtevamo da:
1. takoj sproži postopek za razveljavitev uporabnega dovoljenja,
2. takoj sproži postopek spremembe zakonodaje, v koliko le ta dopušča obstoječa izigravanja le te,
3. takoj sproži postopek ugotavljanja iz vidika politične odgovornosti, kakor tudi suma kazenske odgovornosti vseh vpletenih (sum zlorabe pravic, itd ) od leta 1998 naprej.
4. takoj sproži postopek glede suma korupcije.
5. takoj konča takšna in podobna politična praksa in se uvede neodvisen institut nadzora.
Od Vlade RS in vseh odgovornih v državnih institucijah zahtevamo takojšne ukrepanje, in da nas o vsem pisno obveščajo. Želimo, da predvolilne obljube posameznikov (predsednika države, predsednika vlade in posameznih političnih strank) ne ostanejo obljube samo na papirju, temveč tudi v praksi.
Navajamo samo nekaj členov Ustave in zakonika, ki so prebivalcem Planinske vasi kršene:
* 15. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave ter da je z zakonom mogoče predpisati le način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, …….
* 35. člen ustave določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
* Pravico do zdravega življenjskega okolja nam zagotavlja 72. člen Ustave Republike Slovenije.
* Po določbi točke 5, 1 člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list št. 39/2006, spremembe Ur.l. RS, št. 70/2008-ZVO-1B) predstavlja emisijo neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) iz posameznega vira v okolje. Določba 6. točke istega člena nadalje opredeljuje pojem obremenitve okolja z emisijo in jo definira kot vsak poseg oziroma posledico posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaženje okolja, razvrednotenje okolja, tveganje za okolje ali poškodbo okolja, ter raba in izkoriščanje naravnih dobrin, ne glede na to ali gre za obremenjevanje ali obremenjenost okolja.
* Po 75. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ, Ur. l. RS, št. 87/2002) mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo………
* Konkretno pravno varstvo pred grozečo škodo in vznemirjanjem zagotavlja 133. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (OZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 97/2007), po katerem je mogoče zahtevati odstranitev vira, od katerega grozi večja škoda, ter vzdržanje dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi
*
Ali res lahko govorimo o državi Sloveniji kot pravni državi?
Vaše pisne odgovore pričakujemo v roku 8 dni.
S spoštovanjem,
Matjaž Majerič l.r.
Mihaela Kotnik l.r.
Vaš podpis lahko prosim prispevate na spodnji povezavi:
http://anv-val.eu/index.php?option=com_petitions&view=petition&id=23
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
