Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Matjaž

Avstrijci nameravajo v kraju Heiligenkreuz, v neposredni bližini tro deželnega krajinskega parka ( Slovenija, Avstrija in Madžarska ), graditi veliko sežigalnico odpadkov.
Na spodnji povezavi:
http://www.matjaz62.eu/protest_proti_seigalnici_v_heiligenkreuzu.html
najdete izjavo nasprotnikov takšnega početja, kakor tudi projektno info investitorja.

Mnenje si ustvarite sami.

Pozdrav Rolling Eyes

_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

esty

To je nekaj takega kot sežiganje odpadkov v Anhovem ob Soči..............
Najbrž niso onesnažili zadosti z azbestom........zdaj še z odpadki
_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

Kajtimar

Sežigalnica odpadkov hmmm... Vsi takoj skočimo in zavpijemo: "Vse nas hočejo zastrupiti, pobiti! Uničiti hočejo naše zdravo okolje v katerem odrašča naša mladina!", če kdo samo omeni izgradnjo česa takega v naši sredini. Pa je res tako grozno? Dovolj dobro poznamo princip sežiganja teh odpadkov? Kolikšne so, in emisije česa se sproščajo v okolja ob sežigu odpadkov v teh sežigalnicah. Avstrijci se radi hvalijo, da imajo takšno sežigalnico odpadkov kar sredi Dunaja in da kvaliteta bivanja v njeni neposredni bližini ni prav nič upadla. Osebno to njihovo hvalo jemljem bolj kot reklamno potezo. Svojčas sem nekje bral ekspertizo Pinusa Rače o sežigu specialnih odpadkov (strupi in škropiva, ki se uporabljajo v poljedelstvu, zdravila...) v mobilni sežigalnici. Zraven je bil cel kup formul spojin, ki se tvorijo ob posameznih fazah sežiga (katerih je več)... Brrr, kar zmrazilo me je! Kakšen ogljikov monoksid, klor, kisline... to so bili čisto tapravi bojni strupi, ki se uporabljajo v vojskovanju! Pa vendar, menda na koncu nič od tega ne pride ven, zadeva pa je velika kot tovorni polpriklopnik.
Torej, a se je mogoče kdo kaj bolj poglobil v zadevo, da bi nam neukim lahko vsaj malo približal te sežigalnice in dejanske nevarnosti ter težave, ki nastajajo ob sežigu komunalnih odpadkov? Kako te težave rešujejo v tujini, saj pri nas nimamo ustreznih izkušenj (sežigi v rotacijskih pečeh v Anhovem in v Trbovljah so skrajno primitivni in ekološko sporni, ker ni nobenega nadzora nad emisijami v okolje)? Res bi me zelo veselila takšna konkretno razdelana predstavitev!
PS: Pa ne utrujati s kakšnimi tujimi linki. Če nekdo ne zna s svojimi besedami podati konkretnega vedenja oz. znanja, potem si res ne zasluži naziva Državljanski novinar!

Torej, izzivalna rokavica je vržena... Wink

Lep dan vsem skupaj... Smile

_________________
Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, vendar za prvo nisem popolnoma prepričan!

A. Einstein

esty

Bravo Kajtimar.....ravno sem tudi sama želela napisati, da mi gredo že na živce ti preneseni članki.....človek mora s svojimi besedami in še svoja mišljenja napisati, ne pa samo linke dodajati....
saj je vse v redu in prav, vendar je lepše prečitati lastne prispevke, ne pa od drugih.
_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

Matjaž

Verjetno se prispevek ( na posredovanem linku ) ni prebral in se sploh ne ve v čem je poanta, vsaj odziv je takšen. Sam iščem relevantne podatke o tej temi in koliko mi bo čas dopuščal, bom tudi pripravil prispevek.

Zmotilo me je pa Esty tvoj odnos. Če bi seštela ena plus ena, bi zlahka ugotovila, da je najhujši strup, kot stranski produkt prav DIOKSIN! ( Sicer v prispevku v drugem forumu)
Tudi sama sicer večinoma ne napišeš več kot tri stavke, sodeluješ tudi na drugem forumu, kjer zadnje čase tudi še bolj očitno ne spravijo skupaj kot samo linke. Osebno se vsaj trudim obdržati ta forum pri življenju, čeprav večkrat vržem kost samo za razmišljanje!

Nekje drugje bi morda zapisal: Res čudna so pota....

Pozdrav
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Matjaž

Sežigalnice odpadkov so tujini in pri nas umazan posel

Sežigalnice odpadkov po svetu zaznamujejo korupcija, veliki zaslužki posameznikov, zastrupljeno okolje, rakava obolenja, obup in vstaje prizadetih prebivalcev proti sežiganju odpadkov. Zato moramo navdušenje naših vladnih služb nad sežiganjem odpadkov razumeti kot opozorilo, da sta prva dva koraka že storjena.
Sežigalnica odpadkov je namenjena sežigu komunalnih odpadkov, torej odpadkov, ki jih najdete v svojem košu za smeti. Njen glavni je, da težav z odpadki ne rešuje, ampak jih le še bolj zaplete. Sicer je res, da se znebimo velikih kupov trdih odpadkov in pri tem pridobimo nekaj toplotne energije, vendar po drugi strani spustimo v okolje tone in tone potencirano strupenega pepela in žlindre ter v obliki plinov najhujše znane strupe (dioksine, furane, težke kovine ...). Poleg tega je sežigalnica odpadkov kontra produktivna: ker za delovanje nujno potrebuje odpadke, so za čas njenega obratovanja, to je za približno 30 let, ustavljeni vsi razumnejši projekti ravnanja z odpadki, npr. recikliranje.
Energija, ki jo dobimo s sežigom odpadkov in ki jo najpogosteje porabljajo za ogrevanje ali za pridobivanje električne energije, velja v svetu za drugo najbolj osovraženo energijo (takoj za jedrsko). Odpor proti sežigalnicam odpadkov se praviloma kaže v obliki pritiska civilne iniciative na lokalne oblasti in vlado oziroma proti oblastnikom, ki so z enim od gigantskih podjetij podpisali sežigalniški pakt. Ko je sežigalnica enkrat v zagonu, pa je boj za prizadete prebivalce najpogosteje izgubljen - razen, če sežigalnico na silo ustavijo, kot so storili prebivalci Amrusieha v Libanonu, ki so sežigalnico kar požgali.
Odpadki so več kot odličen posel. To je med drugimi ugotovila tudi mafija v Italiji in zdaj obvladuje vsaj 32 % (toliko je parlament priznal) poslov v zvezi z odpadki. Zato poskušajo gigantska podjetja, ki se ukvarjajo s sežiganjem odpadkov, svojo dejavnost prenesti v čim več držav.

V tujini
Naši vladni strokovnjaki za odpadke za ključni argument pri propagiranju sežigalnic praviloma uporabijo izkušnje iz tujine, pri tem pa skrbno pazijo, da nam ne pokažejo celotne podobe. Japonska je s 1800 sežigalnicami odpadkov prava svetovna sežigalniška velesila. Ta država je kriva za najmanj 20 %, nekatere raziskave pa kažejo, da celo za 40 % emisij dioksinov na svetu. V vaseh, ki ležijo v okolici sežigalnic, so ugotovili, da so rakasta obolenja štirikrat pogostejša od japonskega povprečja. Pri delavcih v sežigalnicah so odkrili tudi 12-krat višje koncentracije dioksinov v krvi, kot znaša povprečna koncentracija za Japonca, in rakave tvorbe se v njihovih telesih razraščajo kot gobe po dežju. Japoncem je tako zelo uspelo zastrupiti okolje, da že z zaužitjem 100 g morskih rib dobijo v telo več dioksinov, kot je dnevno dopustna količina.
V ZDA je sežiganja vse manj. Veliko zaslug za to ima ugledna EPA (Environmental Protection Agency), ki sproti objavlja izsledke raziskav o onesnaženosti okolja zaradi sežigalnic. EPA je npr. objavila, da sežigalnice odpadkov pošljejo v okolje 80 % dioksinov, le 20 % pa promet, požari in druga industrija. Prvega januarja letos je v državi Connecticut začel veljati moratorij za sežigalnice. Pred tremi leti je v Chicagu začela obratovati najnovejša ameriška sežigalnica, ki je bila, da bi v okolje spustila čim manj strupov, zgrajena po BAT - Best Available Technology - z najboljšo možno tehnologijo. Ker je takšna tehnologija izjemno draga, je sežigalnica vsako leto imela več kot 30 milijonov dolarjev izgube. Zato so jo že letos zaprli.
Letos poleti so v Nemčiji zaprli sežigalnico, za katero se je govorilo celo, da ima "zeroemission" (brez emisij) tehnologijo. Zaprli so jo zaradi prevelikih emisij težkih kovin in drugih strupov. Sicer pa nameravajo v Nemčiji zgraditi več novih sežigalnic za odpadke. Naš vir iz Nemčije nam zagotavlja, da od vseh načrtovanih sežigalnic odpadkov zagotovo nobena ne bo stala v "zahodni" Nemčiji, v "vzhodni" pa naj tudi ne bi šlo vse gladko.
Na Irskem načrtujejo šest sežigalnic za odpadke. Zaradi odpora civilne iniciative so štirje od projektov že padli v vodo. Eno od gesel protisežigalniške kampanje je: "Irsko mleko ne bo nikdar angleško." Angleško mleko namreč žalostno slovi po visoki vsebnosti dioksinov. Da ne bo pomote, govorimo o človeškem mleku.
V Veliki Britaniji, ki jo naši strokovnjaki tako radi dajejo za zgled, je sežiganja odpadkov vse več, vendar ravno sedaj prihajajo tam druga za drugo na dan korupcijske afere v zvezi z ravnanjem z odpadki. Odkrili so tudi povezave, ki namigujejo, da je povečanje sežigalniških zmogljivosti v osebnem interesu številnih poslancev britanskega parlamenta. Tako je na primer lord Michael Meacher, državni sekretar za okolje, hkrati svetovalec za okolje v dveh sežigalnicah. Njegov predhodnik v vladi gospod John Gummer, ki je danes poslanec v spodnjem domu parlamenta: je direktor podjetja za embalažo Valpak in hkrati direktor oddelka za okolje v podjetju General Utilities, katerega lastnik je Vivendi, operater nekaterih večjih britanskih sežigalnic.
Veliko zaslug pri razkrivanju korupcije ima časopis Guardian. Korupcijsko shemo je odkril z iskanjem poti, po katerih se pretakajo namenska sredstva za ravnanje z odpadki. Vsako podjetje, ki proizvaja in nekam odlaga odpadke, mora za to plačati takso, sorazmerno s količino odpadkov. Ta denar se zbira v posebnem skladu in se deli okoljskim organizacijam za projekte, ki naj bi koristili okolju in ljudem. Podjetja za ravnanje z odpadki, ki tudi sama proizvajajo odpadke, so hitro spoznala, da lahko takso preusmerijo v svoj žep, ustanoviti morajo le okoljsko organizacijo in postati njen donator. Poleg tega so podjetja za ravnanje z odpadki svoje ljudi postavila v ENTRUST, organizacijo, ki denar iz sklada deli posameznim okoljskim organizacijam, in tako ustvarila še ugodnejše razmere za korupcijo.

In pri nas
Kljub izredno slabim izkušnjam drugod imajo slovenski vladni strokovnjaki za odpadke sežigalnice za nepogrešljiv del trajnostnega ravnanja z odpadki.
Vlada v Sloveniji načrtuje dve do tri sežigalnice odpadkov. Ena, z zmogljivostjo 280 tisoč ton sežganih odpadkov na leto, naj bi stala v ekološko že prizadetem Kidričevem, za drugo oziroma drugi dve pa se še išče primerna lokacija. V ožjem izboru so Gorenjska, okolica Litije in okolica Ljubljane. Po Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) naj bi v prihodnjih desetih letih delež sežganih odpadkov povečali z zdajšnjih nič na skoraj 50 %, snovna izraba odpadkov (recikliranje, kompostiranje) pa naj bi se povečala le za 10 %. Zelo pesimističen scenarij za deželo, ki ima po mnenju tujih in nekaterih naših strokovnjakov za ravnanje z odpadki, kljub razpršeni gradnji, izjemne možnosti za snovno izrabo odpadkov. Največ težav pri ločenem zbiranju in snovni izrabi odpadkov je v velemestih, teh pa Slovenija nima.
V duhu prosežigalniške strategije se je prejšnja Drnovškova vlada odločila za kar nekaj umazanih potez, ki so aktualne še danes, in nova vlada za zdaj ne kaže znakov, da jih misli spreminjati. Ustavimo se pri treh ključnih.
Prvič, vlada namerava zgraditi dve do tri sežigalnice odpadkov, to pa je v nasprotju z NPVO, ki ga je sama sprejela. NPVO predvideva sežig slabe polovice komunalnih odpadkov in tega bi, glede na to, da jih na leto proizvedemo 300 kilogramov na prebivalca oziroma skupaj 600 tisoč ton (vir: dr. Jani Zore, svetovalec vlade), lahko opravila že samo potencialna sežigalnica v Kidričevem. Zato se postavlja vprašanje, kaj bi sežigali v drugi oziroma v drugih dveh sežigalnicah: odpadke, ki jih mislimo reciklirati, ali morda uvožene odpadke? Zavedati se moramo, da je trgovanje z odpadki izjemno donosen posel, ki ga je izredno težko nadzirati. Za transport odpadkov ponavadi izvemo šele, ko Greenpeace na silo ustavi kakšen vlak (letos mu je to uspelo dvakrat, ko so nizozemski odpadki romali v švedske sežigalnice).
Drugič, za sežigalnico je vlada pripravljena dati le 130 milijonov dolarjev, to pa je veliko premalo za najboljšo možno tehnologijo. Si je morda ne zaslužimo?
In tretjič, marca letos je vlada sprejela novo uredbo o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic komunalnih odpadkov, ki dovoljuje višje mejne vrednosti za emisije, kot jih je dovoljevala prejšnja uredba iz leta 1994. Na podlagi nove uredbe bodo lahko sežigalnice odpadkov spuščale v okolje trikrat več prahu, štirikrat več živega srebra in kadmija, petkrat več klorovih spojin, šestkrat več žveplovega dioksida, dvanajstkrat več težkih kovin (svinca, arzena, antimona ...), dioksinov in furanov ter dušikovih oksidov pa, kolikor bi pač naneslo, saj mejnih vrednosti zanje v novi uredbi sploh ni. Sprejetje nove uredbe nedvomno dokazuje, da vlada meri na cenejše in tehnološko slabše sežigalnice, ki bodo v okolje spuščale več strupenih snovi. Z novo uredbo bodo to počele zakonito. V vladi so se izgovarjali na uskladitev zakonodaje z evropsko, vendar je gospod Ian Clark z oddelka za odpadke pri Evropski skupnosti, ki je odgovoren za pogajanja s Slovenijo, našim naravovarstvenikom pisno zagotovil, da bi lahko slovenska vlada brez težav obdržala staro zakonodajo, ki je bila enaka zakonodaji naprednih evropskih držav. In naša vlada je to vseskozi vedela.
Od vlade in strokovnih krogov lahko pričakujemo nove poteze v smeri postavljanja sežigalnic. Navsezadnje smo pod pritiskom kapitalsko zelo močnega sežigalniškega lobija. Francoski gigant Vivendi (!), ki je znan operater sežigalnic po svetu, je v Sloveniji že stacioniran (Revoz Novo mesto) in zagotovo raziskuje teren za še kakšen večji posel. In pri takem poslu se večina stvari zgodi mimo državljanov, ki proizvajamo smeti ter s smetarinami in davki ta posel tudi plačamo. Dr. Niko Samec, strokovnjak za energetiko na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, ki si ne zna zamisliti Slovenije brez sežigalnice odpadkov, pravi, da lahko investitor projekta prične graditi sežigalnico tudi, če temu laična javnost nasprotuje. "Tako ne nastajajo zamude. Prebivalci lahko svoja nasprotovanja uveljavljajo na strokovnih sodiščih. V takih primerih morajo sodišča pritegniti k sodelovanju skupino strokovnjakov, ki odloča. Če so pritožbe neupravičene, stroške presojanja plača tožnik." Kako nedemokratična shema. Kdo si bo sploh upal pomisliti na tožbo? Predvsem pa dr. Samec pozablja, da je prav za vsemi sežigalnicami, tistimi, ki dokazano zastrupljajo okolje, in tudi tistimi, ki so jih morali zapreti - čeprav so nekatere zares imele najboljšo tehnologijo -, vselej stala vase zaverovana stroka. Vljudno bi bilo, če bi se ta za svoje grehe enkrat komu vsaj opravičila.
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Matjaž

Pasti sežiganja odpadkov proti Zero Waste (ali brez ostanka) pristopu na globalnem jugu

Količina nezaželenih odpadkov, odvrženih v industrializiranih državah, je v zadnjih letih dosegla kritično mejo1. Za takšno stanje je delno krivo naraščanje prebivalstva, preseljevanje iz dežele v urbana središča, naraščajoča globalizacija zahodnih potrošniških vzorcev in strma rast izdelkov ter embalaže za enkratno uporabo2. Odlagališča, ki so večinoma le odkrita smetišča, se zapolnjujejo, ljudje pa se naseljujejo že preko mestnih meja, kar vse omejuje možnosti za postavitev novih odlagališč. Pri iskanju novih rešitev za naraščujoč problem odlaganja odpadkov se številne države preko tehnoloških postopkov obračajo k privatnemu sektorju in k zastarelemu načinu ravnanja z odpadki: sežiganju. Sežigalnice imajo številne pomanjkljivosti– ne glede kje stojijo.

Sežigalnice:

- onesnažujejo,

- škodijo zdravju,

- občinam, v katerih so postavljene, prinašajo številna finančna bremena,

- lokalnim skupnostim izžemajo finančne vire,

- trošijo energijo in surovine,

- preprečujejo lokalni gospodarski napredek,

- spodkopavajo prizadevanja za zmanjševanje odpadkov in racionalne pristope k ravnanju z odpadki,

- izkušnje industrializiranih držav kažejo na vrsto težav,

- pogosto prekoračijo standarde onesnaževanja zraka,

- proizvajajo strupen pepel,

- zaradi pomanjkanja odpadkov za sežig lahko doživijo finančni zlom, ter

- pogosto finančno breme prevalijo na prebivalce in davkoplačevalce.

Pričakujemo lahko, da se bo tehnologija sežiganja odpadkov, ki je bila razvita in preizkušena za proizvodnjo odpadkov in infrastrukturo v industrializiranih državah zaradi razlik v proizvodnji odpadkov, neprimernih upravljalnih struktur ter institucionalnih ureditev, pomanjkanja konvertibilne valute za dobavo rezervnih delov, pomanjkanja izkušene delovne sile in ekonomskih sistemov, ki dajejo prednost delu pred kapitalom, še slabše odrezala v državah, ki se šele industrializirajo.
Predlogi za gradnjo sežigalnic so poleg centralizacije in privatizacije ravnanja z odpadki predstavljeni kot edina možnost za zajezitev naraščanja odpadkov. A obstajajo tudi druge možnosti. Alternative sežiganju odpadkov so celostne, lahko upravljajo z odpadnimi materiali velikih urbanih središč in jih lahko z minimalnimi sredstvi uvajajo v državah v razvoju. Alternative predstavljajo le majhen del stroškov sežiganja, zaposlijo veliko več delavcev in hkrati precej manj onesnažujejo okolje. V državah v razvoju lahko reciklaža z ločenim zbiranjem in programi kompostiranja (v katerih so materiali, primerni za recikliranje ali kompostiranje zbrani že v gospodinjstvih) iz odstranjevanja preusmerijo 90 % gospodinjskih odpadkov, kar predstavlja delež, ki ga sežigalnice ne morejo doseči.

Madras (zdajšnji Chennai), Indija, je lep primer prednosti reciklaže/kompostiranja. Za mesto s 4,3 milijona prebivalcev so sprva predlagali gradnjo 41 milijonov USD vredne sežigalnice s kapaciteto 600 ton komunalnih odpadkov dnevno. Lokalne oblasti se nagibajo k privatizaciji ravnanja z odpadki in so tako že ogrozile lokalne iniciative recikliranja in kompostiranja. V Madrasu deluje nepridobitna organizacija Exnora International, ki širi decentraliziran pristop recikliranje/kompostiranje, in je zgled za podobne projekte širom Indije.
V Madrasu trenutno obstoječa infrastruktura zbere zgolj 2.500 od 3.500 ton dnevno nastalih odpadkov. Skoraj 30% nezbranih odpadkov onesnažuje ulice in četrti, kar je značilno za manj industrializirane države. Predvidena sežigalnica v Madrasu bi tako lahko prejela največ 2.500 ton odpadkov na dan. Vendar pa se vsega zbranega materiala sploh ne da sežgati. V odpadkih je približno 5 – 10% je negorljivih snovi, kot npr. stroji, ali pa se odlagajo na smetišča takrat, kadar sežigalnica ne deluje. Poleg tega povprečno 25% teže sežganega materiala predstavlja pepel, ki ga je prav tako potrebno odložiti na odlagališčih. V primeru Madrasa bi sežigalnica dnevno lahko iz odlagališč preusmerila zgolj 1.750 metričnih ton ali polovico vseh nastalih odpadkov. Nasprotno pa ocenjujejo, da Exnorin decentraliziran in na vključevanju lokalnih skupnosti temelječ pristop zmanjševanja količin odpadkov s pomočjo zbiranja reciklažnih materialov in organskih snovi za kompostiranje, lahko zajame 90% od 3.500 ton dnevno proizvedenih odpadkov. Osrednja točka Exnorinega programa je osveščanje prebivalstva o njihovi odgovornosti za odpadke ter za preprečevanje onesnaževanja. Če bi takšen pristop uspeli nadgraditi še s politiko čiste proizvodnje, ki iz sistema izloči tiste dele izdelkov, ki jih ni moč varno kompostirati, reciklirati ali ponovno uporabiti, bi celoten sistem dosegal še bistveno boljše rezultate. Glede stroškov je pristop reciklaža/kompostiranje mnogo bolj učinkovit, sežiganje pa predstavlja tudi veliko večje negativne vplive na okolje, lokalni gospodarski razvoj in ostale dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja – kot npr. denimo tovorni promet. Glej tabelo 1.
Čeprav so zgornje številke teoretične, temeljijo na realnih podatkih delujočih projektov. Številni projekti po svetu so dejansko pokazali, da integrirani programi preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje lahko znatno pripomorejo k zmanjšanju količin odpadkov in sistem deluje z manj stroški kot sežiganje.

Sežiganje odpadkov v primerjavi s sistemom reciklaže/kompostiranja v
Madrasu, Indija (preb. 4,3 milijona)
Sežig Reciklaža / Kompostiranje
Pridelani odpadki v metričnih tonah na dan 3.500 3.500
Metrične tone na dan, preusmerjene iz smetišč 1.750 3.150
Razlika 50% 90%
Stroški (v USD) $ 119 milijona $ 4,6 milijona
Zaposleni delavci 320 5.600
Posledice
• pospeševanje nastajanja odpadkov

• onesnaženo okolje z veliko smetmi

• prebivalci nasprotujejo sistemu

• povečan tovorni promet in onesnaževanje

• ne zahtevajo spremenjenih vzorcev obnašanja prebivalcev

• zanašanje na tujo tehnologijo in znanje

• zmanjševanje količin odpadkov

• čisto okolje

• prebivalci sodelujejo v sistemu in ga podpirajo

• zmanjšan tovorni promet

• prebivalci sprejmejo odgovornost za odpadke

• zanašanje na lokalne vire in znanje

Čeprav so zgornje številke teoretične, temeljijo na realnih podatkih delujočih projektov. Številni projekti po svetu so dejansko pokazali, da integrirani programi preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje lahko znatno pripomorejo k zmanjšanju količin odpadkov in sistem deluje z manj stroški kot sežiganje.

Če želi ravnanje z odpadki postati učinkovito, mora temeljiti na primernih tehničnih rešitvah in biti zasnovano tako, da upošteva tudi lokalne značilnosti in potrebe. Večina držav v razovju ima omejene izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem centraliziranih sistemov za ravnanje z odpadki. Kot najuspešnejša se izkaže najpreprostejša tehnologija. Večina držav v razvoju že pozna neformalno organiziran sektor, ki se ukvarja z recikliranjem. Največ uspeha ima lahko torej sistem, ki integrira in nadgrajuje ta neformalni sektor znotraj lokalnih skupnosti in malimi podjetji. Tako zasnovan sistem je lahko pravi ključ do uspeha. Neformalen sektor in programi skupnosti morda potrebujejo zgolj institucionalno strukturo in prostor za opravljanje dejavnosti kot so kompostiranje.

Definicija sežiganja odpadkov
V tem poročilu se »sežiganje odpadkov« ne nanaša zgolj na masovne sežigalnice (z ali brez pridobivanja energije) in sistem pridobivanja goriv iz odpadkov (RDF), ki ga poznamo v industrializiranih državah, temveč na kakršnikoli sistem toplotne obdelave zavrženih materialov, ki uničuje surovine in povzroča emisije okolju škodljivih snovi. Vključuje tudi druge tehnologije, zasnovane na procesu sežiga in pirolize, ki prav tako proizvajata dioksine, furane in druge okolju škodljive snovi.
Sežig je preprosto povedano gorenje ali oksidacija sestavin. Sežiganje ogljikovih hidratov proizvaja toploto, svetlobo, vodo in ogljikov dioksid. Pepel je kombinacija snovi, ki niso v celoti zgorele in novih snovi, nastalih med oksidacijo. Dve najpogostejši tehnologiji izgorevalne tehnologije za trdne odpadke sta:
Masovni sežig, kjer odpadki zgorijo direktno. Pogosto se toplota, ki nastane med procesom, uporabi za uparitev vode, ki nato poganja turbino, povezano z električnim generatorjem.
Pridobivanje goriva iz odpadkov (refuse-derived fuel, RFD) pri katerem so različni odpadki predhodno obdelani. Nivo predhodne obdelave se razlikuje med sežigalnicami, ponavadi pa vključuje razrez in odstranjevanje kovin. Predelane snovi se nato uporabljajo kot gorivo na primer v cementnih pečeh.
Piroliza poteka v odsotnosti ali z zgolj majhnimi količinami kisika. V enoti za pirolizo se snovi segrejejo na 427 do 760 stopinj Celzija. Zaradi pomanjkanja kisika ne pride do vžiga. Praktično nemogoče je, da bi odstranili ves kisik in tako pri teh postopkih prav tako nastajajo dioksini in ostale sorodne strupene snovi. V procesu pirolize nastajajo v tri sestavine – plin, olje in trdi ostanek, imenovan »oglje« (vsebuje težke kovine).
Termična gasifikacija je postopke, podoben pirolizi. Postopek poteka ob prisotnosti omejene količine zraka ali kisika in nastaja gorljiv plin. Ta plin se uporabi v kotlih ali turbinah na izgorevanje. Proizvaja trdne in tekoče stranske proizvode, ki lahko vsebujejo veliko nevarnih snovi.
Opomba k tonskim enotam: V tem poročilu se »tona« nanaša na metrično tono (1.000 kg). Vsa tonaža je podana v metričnih tonah.
Opomba o terminologiji: Poročilo namenoma uporablja izraz ‘odpadek’ in ne smeti, na katerega pogosto naletimo. Odpadki v tem primeru pomenijo že uporabljene vire, ki jih lahko ponovno uporabimo, recikliramo, kompostiramo ali odstranimo. Smeti so odpadni materiali, ki nastajajo pri opravljanju gospodarske dejavnosti (prihajajo pa iz okolja) in katerih snovna vrednost je uničena v procesih sežiganja, odlaganja ali kako drugače.

Nekateri uspešni inovativni pristopi k ravnanju z odpadki in zmanjševanju števila odpadkov na globalnem jugu vključujejo naslednje:
Kairo, Egipt: delavci neformalnega sektorja – poznani kot »zabalini« – zberejo tretjino gospodinjskih odpadkov v Kairu, kar predstavlja 998.400 ton na leto. Zabalini, ki živijo v petih soseskah v okolici Kaira, reciklirajo in kompostirajo 80 do 90% zbranih odpadkov. Soseska imenovana Mokattam je dom približno 700 podjetjem, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadkov, 80 posrednikom in 228 majhnim obratom za reciklažo.
Resources up in Flames: The Economic Pitfalls of Incineration versus a Zero Waste Approach in the Global South 3
Mombaj, Indija (prej poznan kot Bombaj): prebivalci so oblikovali združenja sosesk, ki jih poznajo pod imenom Advanced Locality Managment (ALM). Člani teh združenj ohranjajo svoje okolje čisto in ločujejo svoje odpadke na tiste, ki so bilološko razgradljivi in tiste, ki to niso, ter jih preusmerjajo v reciklažo in kompostiranje. Veliko združenj ALM kompostira organske snovi (vermicompost – kompostirnaje s pomočjo deževnikov) ter sodeluje z drugimi zbiralci pri reciklaži ostalih vrst odpadkov. V Mombaju obstaja okoli 650 ALM-jev, kar predstvalja približno 300.000 prebivalcev.
Sončna dolina Barangay, Filipini: Okoli 3.000 gospodinjstev sodeluje v programu recikliranja in kompostiranja, ki 70% gospodinjskih odpadkov preusmerja iz smetišč. S pomočjo rikš vsak dan pobirajo zbran organski material (kuhinjske odpadke in pokošeno travo) za komostiranje in materiale za reciklažo. Vozijo jih v najbližji zbirni center kjer jih sortirajo in obdelajo. Procesiran material prodajo posrednikom z odpadki.
Rio de Janeiro, Brazilija: v 2000 je država sprejela začasen zakon o ravnanju z embalažo, ki zahteva ločeno zbiranje vse plastične embalaže in njeno ponovno uporabo ali reciklažo.
Naraščujoče gibanje “Zero Waste ” pridobiva vse večjo podporo po vsem svetu in inovativni sistemi, ki gradijo na “razširjeni odgovornosti proizvajalca” za izdelke obetajo še nadaljnje zmanjšanje količin nastalih odpadkov. Izoblikovane so lokalne, nacionalne, regionalne in mednarodne mreže prebivalcev in strokovnjakov, ki želijo zaustaviti predloge za nove sežigalnice ter zapiranje starih in vzpodbuditi oblikovanje alternativnih sistemov, ki temeljijo na okoljevarstvenih vzorcih proizvodnje in potrošnje.
Biti “Zero waste” ali brez ostanka je cilj, vendar bo trajalo nekaj časa, preden ga bomo uspeli dejansko doseči. Kot se pot tisočih milj začne z enim samim korakom, se s prvim korakom začne tudi prizadevanje za družbo brez ostankov. Pot k temu se lahko začne s preprostim in sorazmerno poceni ukrepom ne-odmetavanja organskih snovi na smetišča in odlagališča. Zgolj ta ukrep sicer ne pomeni celovite rešitve, vendar predstavlja velik korak pri reševanju problemov povezanih z umazanimi in prenatrpanimi smetišči. To še posebej velja za globalni jug, kjer organske snovi predstavljajo velik delež odpadkov. Kompostiranje lahko zmanjša njihove količine za skoraj polovico v sorazmerno kratkem časovnem obdobju. Najlepše pri kompostiranju je to, da ga lahko izvajamo z majhnimi količinami odpadkov, poceni in s pomočjo prerostih postopkov. Kompostiranje najpogosteje vključuje lokalno znanje in materile. Ločeno zbiranje je torej ključno za uspeh celovitega sistema ravnanja z odpadki.
To poročilo:

- predstavlja zgodovino sežiganja komunlanih odpadkov, njegovem zatonu in o tem, kako korporacije za svojo zastarelo tehnologijo sežiganja iščejo nova tržišča,

- povzema različen zakonodaje, ki omejujejo ali prepovedujejo sežig komunalnih odpadkov,

- predstavlja skupnosti, ki se bojujejo proti načrtovanim sežigalnicam,

- pojasni 20 razlogov zakaj je sežiganje lahko veliko finančno breme za skupnosti,

- nudi tabelo za oceno predlaganega projekta sežigalnice komunlanih odpadkov,

- razkriva nekaj mitov o sežigalnicah,

- predstavlja naraščajoče Zero Waste gibanje ali gibanje brez ostanka,

- predstavlja ne-sežigalniške strategije ravnanja z odpadki (z osredotočanjem na postopke recikliranja in kompostiranja),

- poda informacije o nekaterih modelih sistemov reciklaže in kompostiranja, ki uspešno tečejo na globalnem jugu,

- predstavlja pomembno vlogo neformalnega sektorja v sistemu predelave odpadkov in

- oriše deset korakov, s katerimi lahko pričnemo pot do družbe brez ostankov.

To poročilo ne zajema problema naraščajočega pritiska za sežiganje nevarnih industrijskih in bolnišničnih odpadkov na globalnem jugu. Poročilo prav tako ne zajema negativnih vplivov sežiganja odpadkov na okolje in zdravje ljudi. Tovrstni vplivi so predstavljeni v drugih poročilih, npr. Greenpeace poročilo 2001 'Incineration And Human Health: State of Knowledge of the Impacts of Waste Incinerators on Human Health'3. Informacije o ravnanju z bolnišničnimi odpadki so navoljo na spletni stani organizacije Health Care Withouth Harm, www.noharm.org. Informacije o opuščanu uporabe nevarnih snovi in čisti proizvodnji so navoljo na spletni strani organizacije Clean Production Action, www.cleanproduction.org
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

esty

Hvala za pojasnilo Razz

, nisem vedela, da slediš mojemu pisanju......
Res sem se zadnje čase precej polenila.....bom se potrudila in kaj več napisala kakor tri stavke.

Vsi vemo, da je zažiganje odpadkov kar precej pereč problem, kakor tudi vsi industrijski izpusti v okolje. Sami si zastrupljamo zrak, vodo in zemljo in niti ne pomislimo kako bomo živeli jutri, če bomo sploh še lahko živeli....včasih se mi je zdelo, ko sem gledala stare filme, ki so predstavljali kaj naj bi v prihodnosti bilo, da je pretirano, da dajejo plinske maske ljudem, pretirane so se mi zdele gore odpadkov.....zdaj je to že skoraj normalno. Saj onesnaževanje zraku ni samo izpust dimov, je tudi škropljenje sadnega drevja, trt, njiv......pa tudi prehrupna glasba in vsak pretiran hrup, ki uničuje zemeljsko valovanje in oddaja v okolico grozljivo negativen naboj.
Če bi se dalo vrniti k naravi, bi to bil maksimum, je pa resnica v tem, da je ta naša družba skrajno potrošniška in egoistična, ne pomisli niti na lastne otroke, vsakdo v glavnem misli nase, kako se bo lepo imel in troši vse vrste pakirane hrane, darilne vrečke in papirje, konzerve, plastiko....
Eno je, če urejamo odpadke doma tako, da razdelimo odpadke na reciklirne in jih damo v zato postavljene kontejnerje, vendar se vsega ne da reciklirati in tu potem nastane problem......
Konec koncev pa tudi zemlja sama sebe onesnažuje z raznimi izpusti strupenih plinov in vulkanskimi izbruhi.
Zemlja ima že močno porušeno ravnovesje, kateremu pripomremo maksimalno tudi ljudje z izpusti strupenih in dimov iz hišnih dimnikov, plina iz avtomobilov, z dihanjem, z odpadki, s hrupom in izlivom strupenih snovi v kanalizacije.....barvanjem z laki, pridelovanjem kovin in sploh in oh.....

No, Matjaž, upam, da si zadovoljen Wink

_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

Matjaž

Esty

Ne gre se za moje zadovoljstvo. Edino važno je, da si ti zadovoljna! Razz

Pozdravček Wink

_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

esty

Srčno upam, da so vsi zadovoljni, ne samo jaz..... Very Happy

_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

Matjaž · Objavljeno: 28 Dec 2007 18:15 Naslov sporočila:

Četrtič proti sežigalnici odpadkov

več: http://www.matjaz62.eu/etrti_proti_seigalnici_odpadkov.html
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

___ Domov ___ Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

_ Domov _

Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se

Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli