kornilov
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.09. 2006, 19:22
Prispevkov: 1065
Kraj: Celje
|
 Objavljeno: 28 Okt 2006 19:59 Naslov sporočila: Lahkomiselnost pri uporabi energije, jedrska energija |
 |
|
Vir: http://www.gibanje.org/?id=2496
| Citiram: |
Medtem, ko se prebivalstvo Slovenije številčno praktično ne spreminja, pa je naša "žeja" po energetskih virih vse večja. Seveda se v tem ne razlikujemo kaj dosti od preostalega, predvsem razvitega sveta.
V letu 2005 se je poraba energije v Sloveniji povečala za 2,2 % glede na preteklo leto, od leta 2000 pa kar za 13 %, medtem ko se je energetska učinkovitost celo zmanjšala. Energetska odvisnost naše države se neprestano povečuje in je v letu 2005 znašala že 52,5 %, kar pomeni, da uvozimo več kot polovico vse potrebne energije. "V strukturi končne porabe so v letu 2005 imeli največji delež naftni proizvodi (47 %), sledita električna energija (21 %) in zemeljski plin (17 %). Delež obnovljivih virov v končni porabi energije je v letu 2005 znašal 9 %." [Vir: Statistični urad RS]
In kako si je država zamislila reševanje teh problemov. Preprosto. Zgradili naj bi – poleg nekaterih drugih projektov – nov blok jedrske elektrarne v Krškem. Pri tem se poraja veliko vprašanj in dvomov o smiselnosti takšne gradnje.
1. Ekonomska upravičenost. Naložba naj bi bi bila vredna 2 milijardi eurov. Če vemo, da zunanji dolg naše države že zdaj znaša približno 16 milijard eurov, si lahko samo predstavljamo, kaj pomeni še dodatno zadolževanje. Smo res zmožni nositi takšno breme. Poleg tega naj bi, po podatkih Agencije za atomsko energijo (Atomic Energy Agency) iz leta 2001, že leta 2026 začelo primanjkovati uranove rude, potrebne za izdelavo goriva za jedrske elektrarne.
2. Jedrski odpadki. Skrajno neodgovorno je razmišljati o novem bloku jedrske elektrarne, ko pa še vedno ne vemo niti za lokacijo skladišča jedrskih odpadkov. Namesto, da rešujemo en problem, ustvarimo enega ali več novih. Politiki si v to kislo jabolko ne upajo ugrizniti, rajši obljubljajo svetlo bodočnost in hiter razvoj (a kakšen razvoj). V resnici ne vemo natanko, kako sevanje – poleg že znanih posledic – vpliva na naše življenje. Jedrska tehnologija je še razmeroma mlada (dobrih 60 let), vpliv pa je lahko dolgoročen. Bodo morale naslednje generacije prenašati posledice naše neumnosti in kratkovidnosti?
3. Varnost. Starejše ko so jedrske elektrarne, večje so možnosti, da pride do nesreče. Posledice takšne nesreče so grozljive, spomnimo se Černobila. Grozljivka, še večja pa je, če vemo kaj piše na straneh Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje: "Od slovenskih mest so potresno najbolj ogrožena Idrija, Ljubljana, Krško, Brežice, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija." Krško! Hud potres v Krškem? Po njem lahko dejansko postanemo izumrl narod. Pa možnost terorističnega napada, zdaj ko "prinašamo svobodo" v Irak in Afganistan?
Če dvomimo – in verjetno upravičeno – o varnosti jedrske tehnologije, pa nam še vedno ostane vprašanje: kako zadostiti naši vse hujši "žeji" po energiji?
Veliko je govora naši zavezanosti trajnostnemu razvoju v vseh mogočih razvojnih načrtih in dokumentih (vlade). Pa mislijo/mislimo resno? Zapisali smo že, da vsega 9 % energije pridobimo iz alternativnih virov, zraven moramo še prišteti proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v celotni proizvodnji električne energije v letu 2005 znašal 23,7 % - delež električne energije v celotni porabi energije pa znaša 21 %) [Vir: Statistični urad Slovenije]. Skupaj torej približno 14 %. Samo toliko energije je v resnici čiste.
In pridemo do “neprijetne resnice” (o kateri govori Al Gore v dokumentarnem filmu z istim naslovom, ki ga prav zdaj lahko gledamo v naših kinematografih) ali druge plati naše “lakote” po energetskih virih: Slovenija letno spusti v ozračje približno 20 milijonov ton CO2 (plina, ki najbolj pripomore h globalnem segrevanju ozračja), kar pomeni, da vsak prebivalec Slovenije prispeva povprečno 10 ton CO2 na leto. Planet pa prenese zgolj 2 toni CO2 na leto na prebivalca. Za primerjavo: povprečen Kanadčan in Avstralec obremenita ozračje z 16 tonami, prebivalec ZDA pa kar z 20 tonami CO2 na leto na prebivalca. [Vir: Umanotera]
Trajnostni razvoj
Če v resnici želimo razvoj, ki bo trajnostno naravnan, moramo delovati v dveh smereh: zmanjševanje porabe energije in uvedba alternativnih virov (veterne, sončne, geotermalne, vodikove itd.). Za 2 milijardi evrov, kolikor naj bi stal nov jedrski blok, bi lahko veliko postorili v tej smeri.
Nekaj lahko storimo na osebni ravni: večja uporaba javnih prevoznih sredstev, odpoved nepotrebnim vožnjam z avtomobilom, varčevanje pri uporabi gretja, hlajenja (klimatske naprave), električnih naprav (varčne naprave in žarnice) itd. Veliko lahko naredita industrija z varčnejšo uporabo in čistejšo izrabo energije ter država s primerno politiko spodbud – prebivalstvu in industriji.
Ne smemo pozabiti tudi na načelo pravičnosti, saj porabljamo in okolje onesnažujemo predvsem predstavniki tako imenovanega razvitega sveta. Celotna poraba nafte v svetu je približno 80 milijonov sodčkov dnevno, od tega 20 milijonov sodčkov odpade na ZDA (25 % porabe, 4,5 % celotne svetovne populacije), 14,5 milijona sodčkov dnevno porabimo v EU (18 % porabe, 7 % prebivalstva), Kitajska porabi 6,4 milijona sodčkov nafte (8 % celotne porabe, 20 % prebivalstva), medtem ko revna Nigerija porabi samo 0,3 milijona sodčkov nafte dnevno (0,4 % vse svetovne porabe in 2 % celotnega svetovnega prebivalstva).
Drugega bloka jedrske elektrarne in vseh tveganj, ki bi z njim prišli, ne bomo potrebovali, če bomo zmerni in varčni pri porabi energetskih virov, učinkoviti pri njeni izrabi ter pravični, ko gre za uporabo energetskih virov na globalni ravni. Brez pravične delitve ključnih dobrin planeta (voda, energetski viri, lesno in zemeljsko bogastvo, znanje) na tem planetu ne bo miru. Brez miru pa ne prihodnosti.
Rok |
_________________
tomaz.celjski@gmail.com |
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
