 |
.:: Državljansko Novinarstvo ::.
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
gozdna vila
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 18:18
Prispevkov: 1260
Kraj: Koper
|
 Objavljeno: 28 Sep 2006 16:54 Naslov sporočila: Laži o genskem inženiringu |
 |
|
Laž št. 1: Genski inženiring ni nov. Je nadaljevanje selektivnega križanja.
DEJSTVO: Genski inženiring in tradicionalno selektivno križanje sort sta dve popolnoma različni zadevi. Pri križanju se ne manipulira z geni. Pri križanju gre za križanje izbranih rastlin enake vrte ali zelo sorodnih vrst. Genski inežniring gene iz nekega organizma (živali, rastline, insektov, bakterij), virusov ali sintetiziranih kopij umetno vstavi v popolnoma drugačen organizem (npr. kulturno rastlino). Pri tem ponavadi uporablja za vtihotapljanje in aktiviranje novega gena gen določenega virusa ter gene, odporne na antibiotike, ki delujejo kot »marker geni«. Vsi ti vstavljeni geni so nato prisotni v vsaki celici po vsej gensko spremenjeni rastlini.
Laž št. 2: Genski inženiring je natančen
DEJSTVO: Do sedaj je znan zgolj majhen odstotek delovanja DNA v višjih organizmih. Moderna genetika je pokazala, da geni ne delujejo izolirano. V interakciji sodelujejo med seboj na zapleten način ter spreminjajo svoje obnašanje glede na vplive iz drugih genov. Čeprav se lahko gen iz DNA natančno določi, je njegovo vstavljanje v drug organizem popolnoma naključno. Rezultat takega vstavljanja moti druge gene v kromosomu, kar se lahko pokaže v naključnih in nepričakovanih spremembah delovanja celic. Richard Lewontin, profesor genetike na harvardski univerzi, pravi o genskem inženiringu: »O tem kako se organizem razvije iz DNA vemo tako malo, da bi me zelo presenetilo, če ne bomo doživeli enega hudega šoka za drugim.«
Laž št. 3: Gensko spremenjena hrana se razlikuje od gensko nespremenjene zgolj v karakteristiki, ki je bila spremenjena.
DEJSTVO: Naključno vstavljanje tujih genov v drugi genetski material lahko povzroči nepričakovane spremembe v delovanju drugih genov. Molekule se lahko začnejo proizvajati v nepravilnih količinah, ob napačnem času ali pa se delajo čisto nove molekule. Gensko spremenjena hrana in produkti iz nje lahko zato vsebujejo nepričakovane toksine ali alergenske molekule, ki lahko škodujejo našemu zdravju ali zdravju naših potomcev.
Laž št. 4: Gensko spremenjena hrana je temeljito testirana in gensko spremenjena hrana na policah naših supermarketov je popolnoma varna
DEJSTVO: GS hrana v Novi Zelandiji (pa tudi v Sloveniji, op.p.) ni bila sploh testirana. Skoraj popolnoma se zanašamo na testiranja, ki so jih opravila bio-tehnološka podjetja, torej prav tista, ki so vložila v razvoj takšne hrane milijarde dolarjev in hočejo s tem, da nam jo prodajajo, ustvarjati dobiček. Glede točnosti teh testiranj in veljavnosti sklepov na njihovi podlagi, obstajajo utemeljeni pomisleki. Preden lahko trdimo, da je GS hrana varna, je potrebno opraviti nepristranske, dolgoročne študije. Razlog za zaskrbljenost je tudi možno povečevanje odpornosti bakterij na antibiotike, ker se pri produkciji gensko spremenjene hrane uporabljajo na antibiotike odporni geni.
Laž št. 5: Gensko spremenjena hrana je boljša po prehranski vrednosti
DEJSTVO: Do tega trenutka ni dokazov z to, da bi bila gensko spremenjena hrana prehransko bogatejša kot gensko nespremenjena hrana. Večji del gensko spremenjenih rastlin je le odpornih na določene herbicide, proizvaja lastne insekticide ali pa se lahko dalj časa skladišči.
Laž št. 6: Kadarkoli se lahko odločimo, da gensko spremenjene hrane ne bomo jedli
DEJSTVO: Pretežni del artiklov v supermarketih po Novi Zelandiji (pa tudi v Sloveniji, op.p.), ki vsebuje GS sestavine, ni ustrezno označen, tako da niti ne moremo vedeti, ali gensko spremenjeno hrano jemo ali ne. Gensko spremenjeni proizvodi so največkrat v hrani, ki vsebuje sojino moko in olje (v kruhu, klobasah…), sojin lecitin ( v čokoladi, sladoledu) ter koruzne ekstrakte.
Laž št. 7: Od gojenja gensko spremenjenih rastlin bodo imeli kmetje koristi
DEJSTVO: Semena gensko spremenjenih rastlin so dražja od navadnih. Kmetje iz ZDA in Velike Britanije poročajo, da pridelek v povprečju ni nič boljši, je manj vzdržljiv in ni povečal dobička. Priložnosti za prodajo pridelkov gensko spremenjenih rastlin se z vsako državo, ki jih zavrne, zmanjšujejo. Zavarovalnice posevke gensko spremenjenih rastlin nerade zavarujejo zaradi tveganj, povezanih z njimi. Kmetje, ki jih gojijo, morajo podpisati pogodbe z biotehnološkimi proizvajalci, ki jih zavezujejo, da smejo uporabljajo samo herbicide določenih proizvajalcev, tradicionalno shranjevanje semen za posevke naslednje leto pa je prepovedano. Večina kmetov iz dežel tretjega sveta z gensko spremenjenimi rastlinami prav gotovo ne bo imela koristi.
Laž št. 8: Posevki gensko spremenjenih rastlin bodo zmanjšali uporabo herbicidov in pesticidov
DEJSTVO: Pri posevkih rastlin, ki so zaradi genske tehnike odporne na določene herbicide, prihaja do povečanja uporabe teh herbicidov. V Novi Zelandiji je neki proizvajalec na Urad za hrano Avstralije in Nove Zelandije vložil prošnjo za 200–kratno povečanje dovoljene koncentracije ostankov herbicida glifosata (RoundupR) v hrani. V predelih ZDA, kjer sejejo gensko spremenjene rastline, ki proizvajajo lastne insekticide, se uporaba insekticidov ni zmanjšala.
Laž št. 9: Ni dokazov, da so gensko spremenjene rastline škodljive za okolje
DEJSTVO: Insekti, ptice in veter nosijo gensko spremenjen cvetni prah in semena na sosednja polja in še dlje. Prihaja do opraševanja med gensko spremenjenimi in navadnimi rastlinami ter divjimi sorodniki. Tako se odpornost na herbicid lahko prenese na plevele, ki postanejo težje obvladljivi. Obstajajo dokazi, da lahko gensko spremenjene rastline, ki proizvajajo lasten insekticid, ubijajo tudi koristne insekte.
Laž št. 10: Gensko spremenjene rastline bodo obvarovale svet pred lakoto
DEJSTVO: Največji vzrok lakote je neenaka porazdelitev hrane. V večini dežel zahodnega sveta ostajajo gore hrane, ki se redno uničuje, medtem ko je za socialno šibke sloje ljudi možnost nakupa tako gensko spremenjene kot navadne hrane omejena. Ni dokazov, da prinašajo gensko spremenjene rastline večje pridelke ali da bodo pridelki gensko spremenjenih rastlin cenejši.
Laž št. 11: Lahko zaupate znanstvenikom, da je gensko spremenjena hrana dobra za vas in za svet
DEJSTVO: Denar za znanstvene raziskave o genskem inženiringu prihaja ali od bio-tehnoloških podjetij ali vlade. Eni in drugi so zavezani obljubam biotehnologije. Tudi kadar imajo znanstveniki pomisleke glede varnosti , so težko odkrito kritični, saj tvegajo svoje kariere. Ugledni znanstvenik iz Velike Britanije je bil takoj, ko je spregovoril o rezultatih svojih raziskav, ki so pokazali škodljive posledice na podganah, hranjenih z gensko spremenjeno hrano, odpuščen iz službe.
Laž št. 12: Ne moreš zaustaviti napredka
DEJSTVO: Ne, seveda ga ne moremo in zakaj bi ga hoteli? Napredek pa pomeni spremembo na bolje. Sprememba na slabše je nazadovanje. Najprej moramo zares vedeti, da gensko spremenjeni proizvodi prinašajo potrošniku prednosti in da so res varni, da se jih res lahko vnaša v našo hrano. Ne smemo pa sprejemati dvomljive tehnologije, posledic, ki so nepovratne.
Laž št. 13: So stvari, ki nas morajo bolj skrbeti, kot gensko spremenjena hrana
DEJSTVO: Veliko znanstvenikov ne misli tako.
Joseph Rotblat, britanski fizik, ki je leta 1995 prejel Nobelovo nagrado, pravi: »Skrbi me, da se bo napredek v znanosti sprevrgel v obliko množičnega uničevanja, mogoče celo lažje dosegljivo kot atomsko orožje. Genski inženiring je možno področje za tako strašna dogajanja«.
vir: www.prorev.com/genetic.htm
Prevod: http://www.ajda-vrzdenec.si/
Nazadnje urejal/a gozdna vila 19 Nov 2006 15:06; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Sergej
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29
Prispevkov: 664
|
| Objavljeno: 28 Sep 2006 18:59 Naslov sporočila: |
|
|
E Vila, to pa je tekst, ki ga lahko sprejmem skoraj brez pripomb. Med branjem se mi je samo dvakrat ali trikrat prižgal vprašaj, pa še to pri navedbah, ki zvenijo verjetno in pašejo v neko širšo sliko, a bi jih moral vseeno preveriti, reden bi se podpisal podnje.
Sicer nisem popolnoma prepričan, da je ta metoda spremembe genoma slabša od prejšnje, ko so z načrtnimi poškodbami iskali popolnoma nenadzorovane mutacije in potem preučevali kaj so dobili in za kaj bi bilo to lahko dobro.
Zame je najbolj zaskrbljujoč pomanjkljivo testiranje. Prejšnja metoda je bila sicer bolj hazarderska, ta je pa mnogo produktivnejša in zdaj imamo podobno situacijo kot pri kemikalijah. Laboratoriji bruhajo nove produkte. Resna testiranja pa trajajo desetletja in generacije. Za to pa ni ne denarja, ne časa in tudi ne volje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
