Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

franjagerdej · Pridružen/-a: 11.09. 2006, 12:19 Prispevkov: 920

Krasna ideja, za osvobojene predsodkov! Jaz sem takšna, vem pa, da so mene razglasili najbljižji za "noro" "zmešano", ker sem govorila s starejšimi, z neznanimi, pač vsakega, ki sem ga srečala in še posebej če sem videla da je v težavah sem ga ogovorila. Če bi bilo to v času volitev, in bi jaz kandidirala, bi se vsem zdelo to normalno, da pač blefiram kot vsi. Ker pa nisem bila hinavska, sem pa izpadla noro"!
Pa ni samo to, dotik se še meni zdi malo preveč osebna zadeva, pa čeprav je samo objem z predhodnim vprašanjem za dovoljenje. Pa še nekaj je, ljudem se žal zaupati ne da in ti bo prišel v akcijo "žepar", pa bo naredil hudiča.
Saj vem, da me boš natulila, da si od mene itak pričakovala takšno reakcijo, ker jaz da sem taka in taka, pa me to nič ne moti. To je bilo samo moje mišljenje, tebi in tistim, ki jim ne bo všeč, ga pa itak lahko spregledajo in imajo za brezpredmetnega.
Pa brez zamere, prosim.
_________________
Kar se mora zgoditi, se zgodi!

Mirč · Objavljeno: 12 Dec 2006 11:10 Naslov sporočila:

franja:Pa ni samo to, dotik se še meni zdi malo preveč osebna zadeva,

če je tako, in če imaš moža, stopi k njemu in ga srčno objemi.
Objem ni za osvobojene predsodkov, temveč prej za osvobajanje predsodkov...glede intime pa je čudna ena stvar...koliko smo sposobni znotraj intime kreganja, žaljenja..pa tudi fizičnega obračuna...in to v pričo otrok, ko pa nekdo preprosto nekoga objame, posegamo v njegovo intimo...čuden je ta svet...res čuden...
Mirč Sad

franjagerdej · Pridružen/-a: 11.09. 2006, 12:19 Prispevkov: 920

Predsodke sta imeli mama in tašča.
_________________
Kar se mora zgoditi, se zgodi!

esty · Objavljeno: 12 Dec 2006 21:05 Naslov sporočila:

Franja, vidiš, jaz nisem niti pomislila na žeparja, ker meni kaj takega ne pade v glavo, da bi delala in nisem nikoli niti 5 tolarjev vzela, če so komu padli, sem človeka opomnila, če je bila starejša ženička, sem se sklonila in jih pobrala ter ji dala v roke........
Kar se tiče dotika.....res se nekateri bojijo tudi lastne sence in ne dovolijo niti v krog enega metra Sad

_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

franjagerdej · Pridružen/-a: 11.09. 2006, 12:19 Prispevkov: 920

Saj ti pravim, da je treba na vse pomisliti. Pa ne misli,da sem jaz žepar. Sedm delala skoraj 30 let z denarjem in ljudmi, tudi denarnice polne penzije sem jim vračala, ko sem jih našla.
Zgodilo pa se je mojemu možu, da je v čakalnici pri ortopedu nekdo "ojel" njegovo jakno z vsemi dokumenti in nekaj denarja in avtomobilskimi ključi! Pa ni imel dovolj, še domov je klical, da bi prišel po vozniško mož v Maribor,kao, da ga je našel. Jaz sem se mu zahvaljevala in kako je fejst, nagrado da mu pošljem in naj pove naslov. Ni hotel povedati naslova. Jaz, lahkovernež sem še kar verjela da je skromen tako.
Ko povem mužu, mi reče, da sem naivna, kajti, kaj bodo lopovu ključi, če nima avtomobila.
Izkazalo se je da je imel mož prav, kajti obljubljenega vozniškega po pošti ni bilo in ne duha ne sluha več o "najditelju"
Jaz sem pač toliko izkusila, da sem posrtala, ne panična, nikakor, ampak predvidna!
_________________
Kar se mora zgoditi, se zgodi!

Luč · Pridružen/-a: 21.11. 2006, 17:21 Prispevkov: 82

Na pozitivkah je objavljena spodnja zgodba. Čudovita se mi zdi, zelo lep način kako lahko nekoga v tem času praznikov in seveda tudi kasneje in vedno obdarimo. Zgodbo objavljam tudi zato, ker je v sporočilu poziv k njenemu širjenju.
Sam sem že razposlal nekaj spodnjih zgodb naprej, s pripisom vseh lepih lastnosti, ki jih v osebi, kateri sem zgodbo poslal, vidim. Samo na lepe lastnosti sem se omejil. Kar je tudi namen tega dejanja in nauk spodnje zgodbe.

Nekega dne je učiteljica rekla svojim študentom, naj na dva lista papirja napišejo imena svojih sošolcev, tako da bo med imeni dovolj prostora. Nato jim je naročila, naj se spomnijo na najlepšo stvar, katero bi rekli o vsakem sošolcu, in to zapišejo poleg imena. Preostanek ure je minil v izpolnjevanju naloge, ko so končali in odšli, so vsi oddali liste učiteljici.

To soboto je učiteljica napisala imena vseh študentov, vsakega na svoj list, in prepisala vse, kar so drugi napisali o tej osebi.

V ponedeljek je vsakemu dala njegov oz. njen seznam. Kmalu se je cel razred smehljal. "A res?" je slišala šepetanje. "Nikoli si nisem mislil/a, da komurkoli sploh kaj pomenim." Ali "nisem vedel/a, da me imajo drugi tako radi." To so bili najpogostejši komentarji. Nihče v razredu ni nikoli več omenil teh listov. Ona ni vedela, če so se o tem pogovarjali po šoli ali s starši, vendar sploh ni bilo važno. Naloga je dosegla svoj cilj. Študentje so bili zadovoljni sami s seboj in z ostalimi.

Ta skupina študentov je napredovala. Precej let kasneje je eden od študentov umrl v Vietnamu in učiteljica se je udeležila pogreba tega posebnega študenta. Še nikoli ni videla službujočega v vojaški krsti. Izgledal je tako pripraven, tako odrasel.

Cerkev je bila napolnjena z njegovimi prijatelji. Eden za drugim so vsi, ki so ga imeli radi, šli zadnjič mimo krste. Učiteljica je bila zadnja, ki je blagoslovila krsto..

Ko je stala tam, ji je eden od vojakov, ki je bil tam kot pogrebnik, pristopil: "Ste bili vi Markova učiteljica matematike?" "Ja," je odvrnila. Potem je dejal: "Mark mi je veliko govoril o vas." Po pogrebu je večina Markovih bivših sošolcev šla skupaj na pogrebščino.

Tam sta bila Markova mati in oče in očitno čakala, da bosta govorila z učiteljico. "Rada bi vam nekaj pokazala", je rekel oče in potegnil denarnico iz žepa. "Tole so našli pri Marku, ko je bil ubit. Misliva, da boste prepoznali tole." Odprl je predalček in previdno potegnil ven dva ponošena lista papirja, ki sta bila očitno prelepljena in velikokrat razgrnjena in ponovno zložena.

Učiteljica je vedela, ne da bi pogledala na papirje, da so to tisti listi, na katere je ona navedla vse dobre stvari, ki jih je vsak od Markovih sošolcev napisal o njem. "Hvala, da ste to naredili", je rekla Markova mati. "Kot vidite, je Mark to shranil kot zaklad.." Vsi Markovi bivši sošolci so se začeli zbirati.

Charlie se je smehljal, rahlo v zadregi, in rekel: "Jaz imam še vedno ta seznam. Imam ga v zgornjem predalu moje mize." Chuckova žena je rekla: "Chuck me je prosil, da ta seznam dam v najin poročni album." "Jaz imam tudi svojega," je rekla Marilyn. "V mojem dnevniku je." Potem je Vicki, še ena sošolka, segla v svojo torbico, potegnila ven denarnico in pokazala svoj ponošen in oguljen seznam skupini. "To nosim ves čas s seboj", je rekla Vicki in brez trepljaja nadaljevala: "mislim, da smo si vsi shranili liste." Takrat se je učiteljica končno usedla in zajokala. Jokala je za Marka in za vse njegove prijatelje, ki ga ne bodo več videli.

Usoda ljudi v družbi je tako negotova, da pozabimo, da se bo življenje nekoč končalo. Vsi pa vemo, da se nekoč bo. Zato prosim, povejte ljudem, katere imate radi in za katere vam ni vseeno, da so posebni in pomembni. Povejte jim, preden bo prepozno. In eden od načinov, kako to storiti, je: pošljite to sporočilo naprej.

Če ga ne boste poslali, boste še enkrat zamudili čudovito priložnost, da naredite nekaj lepega in prijetnega. Če ste to prejeli, je to zato, ker nekomu ni vseeno za vas in pomeni, da je verjetno vsaj eden, komur nekaj pomenite. Če ste "preveč zaposleni", da bi si takoj zdajle vzeli nekaj minut in to sporočilo poslali naprej, bi bilo to PRVIČ, da ne naredite te majhne stvari, ki lahko spremeni vaše razmerje? Večim ljudem ko boste to poslali, lažje boste dosegli tiste, ki vam nekaj pomenijo. Pomnite: žanjete, kar sejete. Kar vlagate v življenja drugih, se vam povrne. Naj bo vaš dan tako blagoslovljen kot ste posebni vi.

franjagerdej · Pridružen/-a: 11.09. 2006, 12:19 Prispevkov: 920

Zelo lepa in pametna gesta, ali je tudi iskrena?
Kaj bi poslali meni? Ali je to resnica? Zadnje čase sem večinoma deležna kritik, predvsem iz strani enega in ta naj bi mi poslal kaj si o meni misli? Samo zato ker me ne pozna, saj mi je že večkrat napisal kaj si misli o meni in to ni nič dobrega! Ni se potrudil da bi me spoznal, pa me sodi. Če bi mi sedaj to poslal, bi jaz vedela da je neiskren! Če bi mi pa oponašal napake, bi pa jaz vedela da je to njegovo videnje stvari, ki pa tudi ne bi bilo verodostojno!
Na pravem mestu ob pravem času, na pravi način! To je vsa umetnost!
Staršem smo dolžni povedati, da smo jim hvaležni, otrokom smo dolžni povedati, da jih imamo ob vsakem premiru radi, partnerjem smo dožni povedati da ga spoštujemo in ljubimo, to j epa tudi vse! Najprej pa moramo imeti radi sebe, da lahko imamo radi druge!
_________________
Kar se mora zgoditi, se zgodi!

Sergej · Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29 Prispevkov: 664

Ne Franja! Začne se tako, da najprej ti najdeš nekaj dobrega pri drugem.

esty · Objavljeno: 13 Dec 2006 18:13 Naslov sporočila:

Eh Franja, vsakdo ima dobre in lepe strani, vsakdo, pa naj bo še tako dober, ima v sebi tudi nekaj slabega in vsakdo, še tako slab, ima v sebi nekaj dobrega.
Kar se tiče pa dolžnosti......dolžnost je prisila.....
Če imamo starše res radi, ni dolžnost jim povedati, da jih imamo radi, temveč je prijetno povedati.....nobenemu nismo ničesar dolžni in nihče nam ni dolžan.....vsakdo da od srca kolikor zna in zmore.
Pred vrati je božični večer in res je lepo, da vsakemu naklonimo prijazno in lepo besedo, topel objem in iskren nasmeh.
_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

franjagerdej · Pridružen/-a: 11.09. 2006, 12:19 Prispevkov: 920

Motiš se, nič ni zastonj! Nič ni samo po sebi umevno! Vse kar koli smo od človeka prejeli, za vse dobro in manj dobro in tudi za slabo se moramo znati zahvaliti, smo se DOLŽNI zahvaliti in biti hvaležni!
Že res da ti je starš dolžan dati pogoje za življenje, obleko, kruh, streho nad glavo! Mi smo se pa dolžni tudi za te osnovne stvari zahvaliti, biti hvaležni in to pokazati.
Tudi ko nas starš vzgaja, z besedo, če tista ne zaleže tudi s šibo, smo mu dolžni biti hvaležni. Saj če je z besedo poskušal, nas je pač moral nekako upogniti!
Če pa se komu kar tako nasmihamo, pa si lahko svoje misli. Ljudje najprej pomislijo slabo. Ker smo pač ljudje, tako ustvarjeni, da nas je strah, da imamo predsodke, dokler se jih ne znebimo in takih je malo., ki se uspejo osvobodit kalupa. Jaz sem hvala Bogu ena izmed njih, vem pa da sem redka.
Največ ljudi je skeptikov in ti najprej pomislijo- kaj je v ozadju. Verjemi.
_________________
Kar se mora zgoditi, se zgodi!

Sergej · Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29 Prispevkov: 664

Mirč · Objavljeno: 14 Dec 2006 07:16 Naslov sporočila:

franjagerdej je napisal/a:
Motiš se, nič ni zastonj! Nič ni samo po sebi umevno! Vse kar koli smo od človeka prejeli, za vse dobro in manj dobro in tudi za slabo se moramo znati zahvaliti, smo se DOLŽNI zahvaliti in biti hvaležni!

Torej lahko od tega trenutka dalje računamo na tvojo hvaležnost Matjažu ... naj ti je naredil dobro ali slabo?

Natanko tako Sergej!
Mirč

franjagerdej · Pridružen/-a: 11.09. 2006, 12:19 Prispevkov: 920

esty · Objavljeno: 14 Dec 2006 21:41 Naslov sporočila:

Ja Franja, sama včasih grem v mesto in se smehljam, pa me nekateri ljudje kar lepo pozravijo, ker so prepričani, da se njim smehljam, se pravi da je precej odvisno od nasmeha na ustnicah. Če je nasmeh kisel in zagrenjen, ga sigurno nihče ne bo hotel sprejeti, prijazen odkrit nasmeh pa je vreden pozdrava, kajne.
_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

franjagerdej · Pridružen/-a: 11.09. 2006, 12:19 Prispevkov: 920

Nič ni tako kot je bilo! Včasih so rekli, "nasmej se in dobil boš vrnjen nasmeh!" Sedaj to ne drži več! 28 let sem delala z ljudmi, in vselej je bilo zelo prijetno, dobro smo se razumeli s sodelavkami in strankami in tudi nadrejenimi. Leta 2000 se je vse obrnilo na glavo! Človek je iskreno pokazal svojo temno plat! Ob vstopu v trgovino je sodelavka pozdravila moškega, strano z dober dan. Osorno jo je nadrl, da ima on za počakat, če bo on rekel dober dan, lahko odgovori, če ne ne. Druga stranka je šla k direktorju tožit, da ga nihče ne pozdravi ko vstopi v trgovino. Treja je rekla, da si iz nje delamo norca, ko ji govorimo dober dan, ko vemo, kako je ona nesrečna, ker nima denarja, službe, malo penzijo. Ko se nasmejemo, vedo, da se pogovarjamo o njih in se smejemo na njihov račun!
Nimam problemov z ljudmi, ker v vsakem, naj bo to na pokopališču v Veržeju, kamor grem, če sem v Banovcah, na našem pokopališču Barbara ali Mirje v Mežici, malo manj v Kotljah, kjer jih župnik v cerkvi kara osebno posamezno,vidim iskrenega sotrpina in krasno steče pogovor v smer srečnega večnega življenja, kar je smisel tega življenja. Pridobitev srečne večnosti s trpljenjem na zemlji!
Ker poznam veliko ljudi iz trgovine na velikem delu Koroške, je dan prekratek če se pojavim v javnosti. Z največjim klošarjem in in največjim pijancem in najmanjšim povprečnežem se imam VELIKO pogovoriti, resno in tudi za iskren prisrčen smeh.
Ko pa iščem odgovorne, tu je pa še figa v žepu in vem, da bo te stvari moral urediti Bog, jaz sem prenajhna.
_________________
Kar se mora zgoditi, se zgodi!

___ Domov ___ Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

_ Domov _

Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se

Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli