|
.:: Državljansko Novinarstvo ::.
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
esty
Pridružen/-a: 16.11. 2006, 18:18 Prispevkov: 778 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: 01 Feb 2007 12:32 Naslov sporočila: |
|
|
Mirč, če malo pomislim, imam nekoga, ki ti lahko kar veliko pomaga, tukaj v Gorici, mu bom rekla, da malo napiše na forum _________________ Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirč
Pridružen/-a: 02.10. 2006, 11:48 Prispevkov: 574 Kraj: Jelarji - pri Kopru
|
Objavljeno: 01 Feb 2007 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
thx first lady
Mislim, da si moramo vsi pomagati, vse lahko doleti, nekatere pa je že...in potrebno se je le zaščititi pred zlorabo položaja.
LP Mirč |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Miha
Pridružen/-a: 05.02. 2007, 07:06 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 07:15 Naslov sporočila: Mobbing-šikaniranje sodelavcev brez posledic? |
|
|
Mobbing-šikaniranje sodelavcev, doklej še brez posledic?
Tudi v Sloveniji postaja vse bolj očitno, da bo morala družba temeljiteje obravnavati nasilje na delovnem mestu-mobbing, ki pomeni sodobno obliko sistematičnega psihičnega trpinčenja, šikaniranja, ustrahovanja sodelavcev. Vse več objav obravnava to temo. Posledice mobbinga so namreč zmanjšanje storilnosti, bolniška odsotnost, brezposelnost in v skrajnem primeru samomor. Mobbing je izrazit na delovnih mestih z zelo visokimi zahtevami. Pogosta oblika šikane je »prerazporeditev« sodelavca z namenom njegove diskreditacije. Značilne žrtve mobbinga so »poštenjaki«, ki opažajo nepravilnosti, telesni invalidi, bolni posamezniki, mladi začetniki in nazadnje zaposleni, starejši delavci pred upokojitvijo in tisti, ki pomenijo delodajalcu »presežek« itd. Namen izvajalca mobbinga je škodovati sodelavcu, ga izločiti, prisiliti, da zapusti delovno mesto. Ocenjuje se, da je kar 90 % tistih, ki se odločijo za tožbo zaradi nezakonite odpovedi, žrtev mobbinga. Šikaniranje je izjemno težko dokazati, pa tudi odškodnine so pri nas z nekaj sto tisoč tolarji zelo nizke, ugotavljajo strokovnjaki. Zato se žrtve večinoma ne odločajo za odškodninske tožbe. Pred vložitvijo civilne tožbe bi bilo smiselno najprej doseči kazensko obsodbo izvajalca mobbinga, meni stroka. Z mobbingom se pri nas zares še ne ukvarjamo, saj nimamo niti ene večje raziskave s tega področja. Še huje, zakonodaja se vede tako, kakor da ga nikjer ne zazna. Na Hrvaškem denimo, pa so se delavci-žrtve mobbinga, ter psihologi, sociologi, zdravniki, pravniki že organizirali, da bi se uprli nasilju na delovnem mestu. Prostovoljno svetujejo žrtvam mobbinga. Ustanovili so tudi društvo za pomoč in osveščanje žrtev mobbinga. Njihova delovna skupina že pripravlja predlog zakona za preprečevanje mobbinga. Nedavno je bila objavljena že prva razsodba na hrvaškem prvostopenjskem sodišču. Spor je dobila znanstvenica inštituta, ki je bila razporejena na nivo del čistilk in ji je bilo onemogočeno normalno delo. V Evropi obravnavajo mobbing resno. Najboljše zakone imajo na Švedskem, v Franciji in Švici. Tisti, ki trpinči je kazensko odgovoren, žrtev pa lahko zahteva odškodnino. V Nemčiji ugotavljajo, da »strah sodelavcev pomeni denar«. Opravljena študija je pokazala, da zaradi strahu sodelavcev podjetja izgubijo 100 milijard EUR letno. Zmogljivost šikaniranega delavca se zniža za ca. 20 %! Sanacija posledic mobbinga pa seveda povečuje izdatke za zdravstvo in socialo! Produktivnost in konkurenčnost gospodarstva in države pa še naprej ostaja odprto vprašanje? Zato nemška pravna država vse pogosteje sankcionira tudi pojave mobbinga, čeprav ta v zakonodaji ni eksplicitno naveden. Potrjena je odmevna razsodba delovnega sodišča zaradi mobbinga, ki je obsodilo avtomobilski koncern Daimler Chrysler, kjer so pred tremi leti premestili vodjo področja na nižje delovno mesto. Onemogočeno mu je bilo še vsako delo, tako da je nazadnje delovni čas presedel. Zato je zbolel. Sedaj mu morajo izplačati izpadle dohodke in odškodnino 25.000 EUR. Koncern spoštuje razsodbo. Odmevno je, da je koncern odpustil vodjo-izvajalca mobbinga, ki je skupaj s kadrovsko službo izvedel to nezakonito premestitev in izvajal šikaniranje. Zoper njega pa je podana še civilna obtožba. S pojavom mobbinga v nemških javnih podjetjih se ukvarjajo tudi poslanci oz. parlamentarna komisija za peticije. Ta je letos v ta namen dobila celo nova pooblastila. S pojavom »mobbninga-kuge 21. stoletja« se ukvarjajo celo inštitucije nemških Cerkva.
Lani je tudi višje britansko sodišče prisodilo izjemno veliko odškodnino žrtvi psihološkega nasilja na delovnem mestu. Žrtev je tajnica v londonskem poslovnem središču City, ki je tožila svojega delodajalca Deutsche Bank, ker je ni zaščitil pred psihološkim terorjem. Teror so izvajale štiri sodelavke. Doživela je živčne zlome in zbolela. Sodnik je tožnici prisodil 35.000 funtov za bolečine in trpljenje, 25.000 funtov za njen slabši položaj na trgu dela, 128.000 funtov za izgubljeni dohodek v preteklosti in 640.000 funtov za izgubljeni dohodek v prihodnosti (vključno manjšo pokojnino). Delodajalec mora plačati tudi njene sodne stroške, kar znese skupaj 1,2 milijona evrov. Strokovnjaki menijo, da je bila priznana odškodnina še vedno razmeroma nizka. Delodajalec se še odloča o pritožbi na sodbo. Ob tem angleški raziskovalci nasilja na delovnem mestu ugotavljajo, da se to dogaja zlasti ljudem, ki predlagajo spremembe, so visoko produktivni, se prostovoljno javljajo na naloge, imajo visoko integriteto, imajo visoke etične standarde, si prizadevajo za človekove pravice, dostojanstvo in spoštovanje. Tudi pri nas se nekaj premika. Na nedavnem seminarju o varnosti in zdravju pri delu je Klinični inštitut za medicino dela obravnaval tudi temo nasilje na delovnem mestu. Ugotovili so, da bi bilo treba vzpostaviti sistem svetovanja in pomoči žrtvam, ki bi žrtve, priče in tudi pooblaščene zdravnike spodbujal k prijavi in reševanju primerov psihičnega nasilja. Prepoved psihičnega nasilja in obvezno zagotavljanje pogojev za dostojanstvo pri delu pa bi morali vključiti tudi v slovensko zakonodajo. Danes namreč noben zakon ne ščiti delavcev pred psihičnim nasiljem, ampak se morajo primeri psihičnega nasilja na sodišču »skriti« za drugačnimi problemi, kar pa žrtvam otežuje in podaljšuje pot do pravice. Žal pa smo nedavno lahko v slovenskem tisku še prebrali: »Najbolj šepamo pri odnosih z zaposlenimi«. To je pokazala mednarodna raziskava o praksi družbene odgovornosti podjetij. Podjetja družbeno odgovornost razumejo zgolj kot izpolnjevanje zakonodaje ter marketinško naravnano »sponzorsko dobrodelnost«. Napoveduje pa se, da bo trg oz. bodo potrošniki vedno bolj cenili družbeno odgovorna podjetja, tudi njihov odnos do zaposlenih. Praksa to že ponekod potrjuje. Ugled in uspeh na trgu pa vedno ceni tudi kapital. Za doseganje boljšega ugleda glede družbene odgovornosti podjetij in seveda zaradi žrtev samih bo pri nas očitno potrebno proučiti »odnos do zaposlenih« in nagrajevati tudi »družini prijazna podjetja«. Mogoče tudi z boljšimi novimi zakoni, tudi za preprečevanje mobbinga-nasilja na delovnem mestu? Na vrsti je torej »javna stroka« in seveda zakonodajalec. Doklej bo šikaniranje sodelavcev še brez posledic za nasilneže, je torej aktualno javno vprašanje za naše izvoljene poslance!? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Miha
Pridružen/-a: 05.02. 2007, 07:06 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 07:23 Naslov sporočila: Mobbing in pravna država |
|
|
Prijateljstvo na delovnem mestu
V prihodnosti bodo torej zmagovita podjetja tista, v katere bodo zaposleni z navdušenjem prihajali v službo. To je z raziskavo ugotovila Gallupova organizacija, ki je eno največjih svetovnih podjetij za področje upravljanja človeških virov. Zelo poučno in vzpodbudno. Te dni pa žal lahko zopet preberemo »Gladovna stavka na Univerzi«. Pred časom je bil tudi objavljen članek »Samomor zaradi službe«. Žal nanj nisem zasledil nobenega odmeva. V njem ga. L. Boehm opozarja, da ljudje zaradi nasilja na delovnem mestu tudi umirajo. To se dogaja tudi pri nas. Nasilneži tako ustrahujejo, da žrtev ne vidi več izhoda in naredi samomor. V naši družbi ljudje še vedno mislijo, da je nasilje na delovnem mestu problem posameznika, ki je po njihovem brez hrbtenice, ker se ne zna braniti, in da drugih ne zadeva. Nekateri se izživljajo nad sodelavci, za žrtev si izberejo nekoga, ki tako ali drugače izstopa. V Sloveniji je nasilje na delovnem mestu skrito pod preprogo. Ljudje pri nas še ne iščejo pomoči, ker jim je nerodno in mislijo, da so sami krivi. V tujini je ta problematika širše obdelana. Za takšno nasilje uporabljajo izraza »mobbing ali bullying«, kar pomeni šikaniranje in ustrahovanje. Kot narod doslej sploh nismo bili pozorni na ta pojav. Na evropski ravni pripravljajo nov sporazum na temo preprečevanja mobbinga. Naš zakon o delovnih razmerjih nasilja na delovnem mestu ne sankcionira, žrtev da lahko le odpoved. Zakon sankcionira le spolno nadlegovanje in ne podpira akcije za preprečitev večine oblik »mobbinga«, kot to zahteva evropska zakonodajna listina. Ljudje diskriminirajo in so nasilni zato, ker se jim to splača, za svoje vedenje so namreč nagrajeni, saj si izboljšajo položaj, med drugim ugotavlja Boehmova. Vodstvo je na strani nasilneža, vodje držijo skupaj in žrtvi ne verjamejo. Za problem tovrstnega nasilja naša družba šele postaja občutljiva, zato mnogi menijo, da ni razloga za vmešavanje zunanjih inštitucij. Upravičeno se sprašuje, kdaj bo tako nasilno vedenje stigmatizirano? Na spletu najdemo tudi »Kadrovske informacije-Vlada RS », oz. prispevek mag. Pavle Mlinarič »Mobbing-pojav, ki povzroča škodo delodajalcu in delavcu«, kjer se med drugim sprašuje:«Je mobbing kuga sodobnega časa?« Pojasnjuje, da je mobbing umetna beseda, ki pomeni šikanirati, napadati, tiranizirati. Mednarodni strokovnjaki so našteli 45 vrst nasilnega vedenja S pojavom se ukvarjajo številni psihologi in sociologi, nanj pa se je odzvala tudi pravna znanost. Dalje navaja, da Evropski parlament poziva vse države članice, da preverijo svojo zakonodajo in jo po potrebi dopolnijo ter preverijo opredelitev mobbinga in ga enotno opredelijo. V EU že obstaja obširna sodna praksa, kjer so žrtve že dobile tudi visoke odškodnine. Tudi v sklepih Državnega sveta RS so svetniki nedavno namenili posebno pozornost »Poročilu Varuha človekovih pravic-2004« oz. mobbingu. Opozorili so na prisotnost vedno hujših psihičnih pritiskov na delovnih mestih. Nedavno je bila objavljena tudi ugotovitev dr. H. Zagorška, z EF v Ljubljani, ki je lani na študijskih dnevih kadrovskih menedžerjev med drugimi značilnostmi slovenske delovne kulture poudaril še majhno humanost, ter da prevladujejo osebni interesi in materializem nad nesebičnostjo in prijaznostjo do sočloveka, kot so pokazale raziskave! O tem problemu sodobne družbe je nedavno posredno javno razmišljal dr. Peter Kraljič, ki je bil zaposlen v vodilni svetovni svetovalni firmi McKinsey. Tudi on je ugotavljal, da v Sloveniji manjka vodij z EQ-emocionalno inteligenco, to je, »ljudi moraš imeti rad, čeprav, če je potrebno, jim povedati tudi trdo resnico, a jih ne raniti«. Za uspeh družbe ali podjetja pomembno znanje in tudi kultura partnerstva, je podaril. Skupaj »tvegati, skrbeti, deliti«, uspehe in tudi poraze. Partnerstvo, prijateljstvo na delovnem mestu in ne šikaniranje-mobbing so torej pogoji za uspehe v prihodnosti. Dilema partnerstvo ali mobbing pa žal je tudi pri nas očitno še prisotna. Kam to vodi je vprašanje za humano civilno družbo, menedžerje, stroko in politiko? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirč
Pridružen/-a: 02.10. 2006, 11:48 Prispevkov: 574 Kraj: Jelarji - pri Kopru
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 07:31 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljen Miha in doborodošel.
Naj dodam še, da je MJU (g. Virant) izdal celo predlog dopolnitve zakona, ki naj bi uvedel inšpektorje, ki bi preverjali naše bolniške.
Torej, ob pomanjkanju varovalke (osebna odgovornost izvajalca mobbinga), bodo ljudje radi šikane odšli na bolniško, inšpekcija pa bo preverjala, če ždijo doma, ...a morda bi potrebovali kakšen zdrav sprehod v naravi, odmaknjen od "civilizacije". In ker poznamo sistem koalicijskega stroja v parlamentu, lahko ta člen mimogrede smukne v zakon.
Kar pa se tiče mobbinga, je potrebno izdelati statistiko, narasta bolniških (predvsem pri psihiatrih) od leta 1991, ter ob letih sprememb na vladnem položaju, ...ter danes.
Nujno je vgraditi varovalko v zakon, in o tem neprestano opozarjam ministra,...ker pa ta ne sliši bomo morali pobudo in zahtevek vložiti sami.
Prav tako je potrebno urediti odškodninsko zakonodajo, saj je škoda, ki povzroči posamezniku izvajanje mobbinga velika in včasih tudi nepopravljiva.
Izgovor, ki ga minister uporablja (s tem smo se znebili nesposobnih uradnikov) je iz trte zvita. Sposoben nesposobnemu zlahka dokaže njegovo nesposobnost.
Pisala sem na TV, da bi sodelovala lahko na oddaji, vendar pričakujem odgovor od danes naprej...v kolikor odgovorijo, sporočim
Lep dan vsem
Mirjana |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Miha
Pridružen/-a: 05.02. 2007, 07:06 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 07:32 Naslov sporočila: Mobbing -seminar |
|
|
Seminar o nasilju na delovnem mestu in zdravju mladih delavcev
Vsakoletni seminar o varnosti in zdravju pri delu je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa letos posvetil dvema aktualnima temama, in sicer psihičnemu nasilju na delovnem mestu ter zdravju in varnosti mladih delavcev. Seminar, ki je potekal 7. in 8. decembra v Veliki dvorani Kliničnega centra Ljubljana, je bil namenjen zdravnikom specialistom medicine dela, prometa in športa, strokovnjakom s področja javnega zdravja in promocije zdravja, strokovnim delavcem za varnost in zdravje pri delu, kadrovskim delavcem, medicinskim sestram in psihologom v medicini dela, prometa in športa, ravnateljem in pedagogom poklicnih šol in drugim, ki jih ti področji zanimata.
Prvi dan seminarja so strokovnjaki s področja promocije zdravja, medicine dela, sociologije, psihiatrije in prava z različnih zornih kotov osvetlili pojav psihičnega nasilja na delovnem mestu ali "mobbinga". Čeprav v različnih kulturah pojav zelo različno imenujejo in tudi v Sloveniji obstaja več izrazov zanj, strokovnjaki soglašajo, da gre za sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, kolegi ali nadrejenimi, ki lahko, če se ponavlja ali poteka kontinuirano, povzroči žrtvam resne socialne, psihične in psihosomatske težave. Po podatkih različnih raziskav po Evropi naj bi zaradi psihičnega nasilja trpel celo vsak peti zaposleni. Najboljši način preprečevanja psihičnega nasilja v organizacijah je sprejem politike, ki bo spodbujala pozitivno vedenje, pravične odnose in odprto komunikacijo med različnimi ravnmi upravljanja in med sodelavci. Hkrati bi bilo treba vzpostaviti sistem svetovanja in pomoči žrtvam, ki bi žrtve, priče in tudi pooblaščene zdravnike spodbujal k prijavi (!!!) in reševanju primerov psihičnega nasilja.
Prepoved psihičnega nasilja in obvezo zagotavljanja pogojev za dostojanstvo pri delu pa bi morali vključiti tudi v slovensko zakonodajo. Danes namreč noben zakon ne ščiti delavcev posebej pred psihičnim nasiljem, ampak se morajo primeri psihičnega nasilja na sodišču "skriti" za drugačnimi problemi, kar pa žrtvam otežuje in podaljšuje pot do pravice.
Zelo zanimivi so bili prispevki gostij s Hrvaške, ki so predstavile izkušnje in programe preprečevanja psihičnega nasilja na delovnem mestu, kakršnih v Sloveniji še nimamo. O psihičnem nasilju na delovnem mestu so začeli na Hrvaškem govoriti sredi 90. let, do danes pa jim je ob prostovoljnem delu številnih strokovnjakov in medijev uspelo ustanoviti nevladno organizacijo Udruga mobbing, organizirati psihosocialno pomoč in brezplačno pravno svetovanje žrtvam, številne strokovne posvete in oglaševalske kampanje za osveščanje širše javnosti, izdati informativno gradivo ter vključiti obvezo zaščite dostojanstva zaposlenih v zakon o varnosti in zdravju pri delu (Zakon o radu). Pripravili so tudi predlog pravilnika o preprečevanju "mobbinga", s katerim bi v organizacijah sprejeli ustrezno politiko. Prvi del seminarja se zaključil s predlogom za organizacijo društva ali delovne skupine, ki bi povezovala strokovnjake (pravnike, sociologe, psihologe, zdravnike medicine dela) in deležnike (delodajalce in sindikate) ter oblikovala predloge za vključitev zaščite pred psihičnim nasiljem v zakonodajo, pripravo nacionalne raziskave in sprejem ustreznih programov preprečevanja in obvladovanja psihičnega nasilja na delovnem mestu. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Miha
Pridružen/-a: 05.02. 2007, 07:06 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 07:37 Naslov sporočila: |
|
|
Kar pa se tiče mobbinga, je potrebno izdelati statistiko, narasta bolniških (predvsem pri psihiatrih) od leta 1991....
Zelo aktualen, če že ne akuten problem slovenskega zdravstva! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mirč
Pridružen/-a: 02.10. 2006, 11:48 Prispevkov: 574 Kraj: Jelarji - pri Kopru
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 07:47 Naslov sporočila: |
|
|
Miha, pisala sem odgovor, med tem, ko si ti dodal dva posta, super, ...bi pa dodala in povdarila, da se moramo spremeniti tudi mi, vsak posameznik ...in ponovno povdarjam, da je le od NAS odvisno, kako bomo delali, pod kakšnimi pogoji, kakšna bo posledično kvaliteta našega prostora in življenja nasploh.
Torej, spopadimo se za začetek s strahom...ta je v tem hipu naš največji sovražnik....sledimo dogodkom in se informiramo in podpiramo...vem da se ponavljam, a vidim rešitev le na ta način. Noben zakon sam po sebi ni idealen....in tudi ne more biti.
Lep pozdrav Mirč |
|
Nazaj na vrh |
|
|
esty
Pridružen/-a: 16.11. 2006, 18:18 Prispevkov: 778 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 10:59 Naslov sporočila: |
|
|
no vidiš Mirč, da se nekaj le premika _________________ Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas |
|
Nazaj na vrh |
|
|
kornilov Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.09. 2006, 19:22 Prispevkov: 1065 Kraj: Celje
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 17:35 Naslov sporočila: |
|
|
Miha, hvala za poučne in zanimive prispevke. _________________ tomaz.celjski@gmail.com |
|
Nazaj na vrh |
|
|
esty
Pridružen/-a: 16.11. 2006, 18:18 Prispevkov: 778 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: 05 Feb 2007 17:46 Naslov sporočila: |
|
|
priden Miha, ne _________________ Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Miha
Pridružen/-a: 05.02. 2007, 07:06 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 07 Feb 2007 12:57 Naslov sporočila: Mobbing-šikaniranje sodelavcev brez posledic? |
|
|
Šikaniranje nikoli ni le stvar žrtve in napadalca
Večkrat sem prebral prispevke v »Delovi borzi dela«, (DELO-6.2.2007) o šikaniranju na delovnem mestu. Nekatere ugotovitve so mi nerazumljive. Mogoče še komu? »Podatki za Evropsko unijo kažejo, da je žrtev psihičnega nasilja na delovnem mestu najmanj vsak deseti zaposleni in največ vsak četrti (odvisno od raziskave). V Sloveniji je po opravljenih raziskavah delež nekoliko manjši od evropskega povprečja. Po mojem mnenju to ni zato, ker so Slovenci bolj prijateljski med seboj, ampak je to pozitivna stran čustvene distance, ki je del delovnega ozračja v slovenskih podjetjih. Ljudje preprosto sledijo načelu: ne delaj tega, česar nočeš, da drugi storijo tebi,« je prepričan psihoterapevt Zoran Milivojević, doktor medicine." To prepričanje ne potrjujejo nobeni podatki, preje nasprotno! V raziskavi SIOK, katere namen je primerjalno raziskovanje klime in zadovoljstva zaposlenih, povzetek v reviji Manager- februar 2004, namreč tudi piše:" Rezultati na splošno kažejo, da je naša celotna kultura groba-vodje menijo mislijo, da je pravi odnos nadrejenih grobost." Dalje doktor pravi:»O dogajanju je treba obvestiti nadrejenega, kadrovsko službo, upravo podjetja, sindikalnega zastopnika in se posvetovati s strokovnjakom za delovno pravo in psihologom. Hkrati ta vrsta nasilja nikoli ni le stvar nasilneža in žrtve, ampak ima vedno občinstvo. Zato so tudi drugi zastrašeni, ker menijo, da bi se jim lahko zgodilo enako, če bi se uprli." Sprašujem se, kje so tisti strokovnjaki, ki poznajo 50 oblik mobbinga in so pripravljeni sprožiti postopek za preprečevanje in sankcioniranje mobbinga, pomagati žrtvi in sankcionirati nasilneža/e? V podjetjih jih je gotovo najmanj! Kje so dostopni v javnih nevtralnih inštitucijah! Katere in kje so za to potrebne zakonske podlage, kot v urejenih pravnih državah? Ali jih v Sloveniji res ne potrebujemo?« Gospa Tanja Urdih Lazar, Klinični inštitut za medicino dela, pravilno ugotavlja, da bi morala za učinkovito preprečevanje in obvladovanje psihičnega nasilja organizacija sprejeti ustrezno politiko, na primer da psihičnega nasilja ne bo dopuščala ter da ima vsak zaposleni pravico do spoštljivega odnosa in dostojanstva. O politiki morajo biti dobro obveščeni vsi zaposleni. Priporoča tudi, poiskati pomoč pri nadrejenih ali pri tistih, ki v podjetju skrbijo za zdravje in varnost pri delu, kadrovske zadeve ali delavske pravice; obrniti se na pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela ali osebnega zdravnika, zaveznike (sodelavci, sindikalni zaupnik) zbirati dokaze za prijavo psihičnega nasilja vodstvu organizacije ali morebitno tožbo na sodišču. Vse lepo in prav v teoriji, a praksa je žal po moje povsem drugačna. O tem zgovorno govori tudi članek »Zaposleni ne prepoznajo nasilja ali pa si o njem ne upajo spregovoriti (Delo-5.9.2005). Strah pred maščevanjem. To potrjujejo tudi izkušnje Urada varuha človekovih pravic: število pobud in prijav zaradi nasilja na delovnem mestu se povečuje, pritožniki želijo ostati anonimni, nekaterim so tudi že zagrozili, da bodo izgubili zaposlitev oziroma da jih bo delodajalec prestavil na slabše delovno mesto, kot je povedala mag. Bojana Cvahte, višja svetnica pri Varuhu. Šikanirani si v strahu pred izgubo zaposlitve svojih pravic ne upajo uveljavljati, sindikati v podjetjih pa nimajo več takšne moči, kot so jo imeli nekoč. Zato v uradu menijo, da bi bilo treba v podjetjih znova uvesti posebne službe za pomoč zaposlenim – te pravzaprav predvideva zakon o socialnem varstvu, a delodajalci teh določil očitno ne upoštevajo. Sicer pa problematika ni ustrezno obravnavana niti v zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Zato na Inšpektoratu RS za delo ni mogoče dobiti podatkov o prijavah zaposlenih, ki so začutili psihično ali fizično nasilje v delovnem okolju. Celo Inšpektorat za delo nima podatkov, kako je to mogoče? Seveda, če ni podatkov, problema in žrtev nasilja v družbi ni!? Nekateri neodkriti primeri pa so na intenzivni terapiji psihiatriji. O realnem stanju pojava šikaniranja na delovnem mestu pri nas, oz. realnem reševanju mobbinga pa najbolj zgovorno govore opisani primeri, ki so se končali z odpovedjo službe, najbolj pa izjava izvršne direktorice Future ga. Ksenija Jankovič: »To so za večino le besede na papirju. Kaj pomaga, če obvestiš inšpektorja za delo, sodišče, če (?) bo odškodnina zadnji prihodek!« Menim, da je to nasilje aktualno tudi za izvoljene poslance-zakonodajalce. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
esty
Pridružen/-a: 16.11. 2006, 18:18 Prispevkov: 778 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: 07 Feb 2007 19:29 Naslov sporočila: |
|
|
A niso včasih imeli neke pisarne kot Sindikat.....zastonj pravna pomoč v zvezi s takimi stvarmi..... _________________ Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Miha
Pridružen/-a: 05.02. 2007, 07:06 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 07 Feb 2007 19:57 Naslov sporočila: |
|
|
Nekako ironično vprašanje?
Mogoče je odgovor kar v drugi trditvi! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
esty
Pridružen/-a: 16.11. 2006, 18:18 Prispevkov: 778 Kraj: NOVA GORICA
|
Objavljeno: 07 Feb 2007 20:59 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, saj je zastonj pravna pomoč.....pol pa te nikjer več ne uzamejo v službo, ker si moteči element _________________ Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|