Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

gozdna vila · Objavljeno: 29 Mar 2007 20:24 Naslov sporočila:

Torej predlagas, da naj bi se taksne ali drugacne nespostljive ljudi (tudi raznorazne vodje sluzb, direktorje, ..... ki mobingirajo ..... ) poslalo na prisilno meditiranje? Hmmm ......

Matjaž · Objavljeno: 12 Jun 2007 10:57 Naslov sporočila:

http://www.matjaz62.eu/mobbing_-_ikaniranje_na_delovnem_mestu.html

Bodite dobro,
Matjaž Crying or Very sad

_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Kajtimar · Objavljeno: 17 Jun 2007 14:38 Naslov sporočila:

Mirč je v zadnji številki Mladine! Applause

Lep dan vsem skupaj... Smile

_________________
Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, vendar za prvo nisem popolnoma prepričan!

A. Einstein

Kajtimar · Objavljeno: 12 Sep 2007 20:22 Naslov sporočila:

V današnji številki Nedeljskega Dnevnika je objavljena zgodba naše Mirč (Misli s šefovo glavo in dobro se ti bo godilo).

Lep večer vsem skupaj... Smile

_________________
Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, vendar za prvo nisem popolnoma prepričan!

A. Einstein

2cv · Pridružen/-a: 30.01. 2007, 13:46 Prispevkov: 2

Hvala vam, če ste že obiskali našo stran www.mobbing.si oz. Bomo vsi ustvarjalci veseli, če jo boste kdaj v prihodnje in povedali o njej svoje mnenje. Do konca leta 2007 bi radi zbrali še ves ostali material na to temo, se pravi vse, kar se je v sloveniji v letošnjem letu o tem dogajalo, pisalo in govorilo.

Če imate kakršen koli material, ali pa le svoje mnejne o teh pojavih v sloveniji nam to prosim čimprej pošljite na naš email info@mobbing.si

Iščemo pa tudi pomoč, seveda najlažje se to naredi z denarjem, dobrodošle pa so tudi ideje nasveti in konkretni podatki na koga in na kakšen način se lahko obrnemo za podporo in pomoč, da bi lahko plačali stroške in obdržali to našo stran tudi v letu 2008 in v vseh letih, ki temu še sledijo.

Aleš Drobnič

Matjaž

Barbara Verdnik: Na Obali župan toži, upajmo, da vsaj (še) ne sodi

Kako se je uigrani dvojec Popovič-Matoz spravil na bivšo občinsko uslužbenko, zdaj brezposelno Mirjano Čakardič, ki nima niti za odvetnika – Direktorica Primorskih novic zanika pritiske navzdol, novinarji pa zapuščajo časopis in jo tožijo.

sreda, 24.10.2007
Tekst: Barbara Verdnik

KOPER - Morda se vam zdi, da z zgodbami o četverici pretiravam in traja pisanje o teh primerih že predolgo časa. Toda ko berete dnevne časopise in spremljate informativne oddaje, lahko ugotavljate, da so vse bolj aktualne in potrjujejo navedbe o prepletenosti nosilcev javnih funkcij z vsemi področji našega življenja – od malega posameznika do vlade.

Potem ko je Boris Popovič februarja lani zaradi napačno poslanega elektronskega sporočila Mirjano Čakardič vrgel iz službe, je morala prejšnjo sredo sesti še na zatožno klop koprskega sodišča. Čeprav v elektronskem sporočilu ni imena koprskega župana, jo zaradi domnevne razžalitve toži in do nje uveljavlja še premoženjsko pravni zahtevek. Za žensko, ki ni ostala brez dela zaradi svoje nestrokovnosti ali neučinkovitosti, saj dokazov za to ni, ki je že leto in pol brez dohodkov in psihično globoko ranjena, se zdaj tortura nadaljuje še v obliki zasebne tožbe.

Vsi, ki so prisostvovali obravnavi pod vodstvom sodnice Barbare Franca, so zgroženi zapuščali sodno dvorano. Mirjana, ki nima denarja za odvetnika, se je poskušala braniti sama, kar pa je bilo ob uigranem dvojcu Popovič-Matoz zelo težko. Popovič je razlagal, kako ga je hotela Mirjana razžaliti, na njen račun je, milo rečeno, izrekel veliko vrednostnih sodb in namigovanj. Obravnava je bila prekinjena in jo bodo nadaljevali decembra, Mirjana pa bo do takrat le poskušala dobiti pravno pomoč.
Kdo sodi skupaj

Kako groteskno je vse skupaj, lahko podkrepi še zgodba novinarke Primorskih novic Petre Vidrih. Ker je Popoviču po njegovem mnenju zastavila neprimerno vprašanje, jo je najprej verbalno napadel, kar je potem nadaljeval še na tiskovni konferenci, v oddaji Trenja in v drugih medijih. Govoril je, da je neprimerna za novinarko, da je lezbijka, ljubica in piarovka bivše izolske županje, da rada popiva in da tako ves Koper ve, kakšna je. In po vsem tem je vložil kazensko ovadbo, ker naj bi Petra ravnala zoper njegovo čast in dobro ime. Petra Vidrih je pravno pomoč poiskala v odvetniški pisarni Čeferin. Na koprsko sodišče so naslovili prošnjo, da bi zadevo zaradi nepristranskosti prenesli v drug kraj, vendar jih je sodišče zavrnilo oziroma je zadevo iz okrožnega preneslo na okrajno sodišče v Kopru. Predsednik koprskega sodišča je Bogomir Horvat, ki so ga novinarji opazili v zasebnih stikih s Popovičem. Potem je vložila tožbo tudi Petra in sicer v Ljubljani, po letu dni pa se ni začela še nobena obravnava. Od takrat ni več zadolžena za poročanje iz koprske občine, kar je prav tako zelo zgovorno.

Medtem ko direktorica Primorskih novic Suzana Zornada Vrabec odgovorov na vprašanja medijev, ki pišejo o dogajanju v tem regionalnem dnevniku, skoraj ne daje, si je za svoja pojasnila izbrala mesečnik Primorski utrip, ki izhaja v Portorožu. V njem je prejšnji teden izjavila: »Vse, ki govorijo o mojem vplivu ali posegih na izvajanje uredniške politike, prosim, naj pridejo s kakšnim dokazom. Direktorska funkcija je danes vendar ločena od uredniške.« Le zakaj je potem konec septembra odstopila odgovorna urednica in urednica Sobote, zakaj sindikat novinarjev javno poziva k dialogu s poslovodstvom zaradi nastalih razmer v uredništvu, prekinjanja pogodb z novinarji…? Dva sta že vložila tožbi, toženo stranko pa zastopa odvetnik Franci Matoz, ki stoji ob strani tudi Borisu Popoviču v tožbi proti Petri Vidrih, novinarki Primorskih novic. Se vam ne zdi upravičeno vsaj nelagodje, če ne kaj več, ki preveva primorske novinarje?
Perić dobil »nagrado«: odškodninsko tožbo

Tudi zgodba o DURSU in Đorđu Periću dobiva nove razsežnosti. Generalni direktor Ivan Simič mu je dvakrat odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je dregnil v podjetje Partner Fin Domna Zavrla in je želel inšpekcijski nadzor razširiti na Pediatrično kliniko z uvedbo postopka nadzora DDV iz naslova prihodkov od pogodbe za svetovanje pri gradnji podjetju Makro 5. Skoraj po osmih mesecih od njegovih opozoril je komisija državnega zbora za nadzor javnih financ prejšnji teden sprejela sklep, da ustrezni organi preverijo utemeljen sum, da je prišlo pri naročilu in izvedbi projekta nove Pediatrične klinike do nepravilnosti pri postopkih za realizacijo naložbe in oškodovanja javnega premoženja. Računsko sodišče, ministrstvo za finance, urad za nadzor proračuna in ministrstvo za notranje zadeve, torej policija in kriminalistična policija, naj bi o svojih ugotovitvah v najkrajšem možnem času poročali komisiji in zoper kršitelje tudi ustrezno ukrepali. Za tak sklep je povod prav pogodba med podjetjem Domna Zavrla in Makro 5 v vrednosti 255.000 evrov, ki naj bi bila fiktivna oziroma za izmišljena dela. Da smrdi tudi po korupciji, ni potrebno posebej poudarjati.

Ampak Đorđe Perić je že dobil posebno nagrado. Ivan Simič ga zaradi blatenja njegovega dobrega imena preko odvetnika Franca Matoza toži za 100.000 evrov odškodnine. Namesto da bi DURS ukrepal že konec lanskega leta, preveril zahteve po izplačilu DDV Partner Finu in že izplačane zneske za mahinacije na področju nepremičnin, že mesece »zapravlja« čas z inšpektorjem, ki bi rad ubranil slovenski proračun. Dogajanje tudi kaže, zakaj so slovenska sodišča preobremenjena, kako je groza za nekatere, za druge denar.

In kaj se dogaja z našimi vprašanji odgovornim, ko si z njihovimi odgovori poskušamo razjasniti grozljivo sliko? Borisu Popoviču smo vprašanja poslali že štirikrat. Brez odgovora. Zato smo se v skladu s 45. členom zakona o medijih obrnili na informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Ta člen namreč specialno določa, da lahko mediji zahtevajo posredovanje informacij od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. A koprski župan je doslej ignoriral etični kodeks, zakon o medijih, javnost, tudi občinske svetnike, parkira tam, kjer drugim natikajo lisice…
Nova vprašanja

Z Ivanom Simičem usklajujemo termin in zastavljamo nova vprašanja, ki tudi še nimajo odgovorov. Zakaj je bila prejšnji teden zamenjana vodja davčne inšpekcije Alenka Šmitek (odredila je preiskavo v primeru Popovič) v Kopru, pred slabim letom pa direktorica davčne uprave Darinka Dobnik, ki jo je nadomestil Dušan Salmič, mož bivše poslanke (NSi) in zdaj visoke uradnice Ede Okretič Salmič?

Finančni minister Andrej Bajuk je vprašanja dobil dvakrat: prvič je povedal samo to, da podpira Simiča, drugič se ni več oglasil. Najbolj zanimivo je dejstvo, da se minister za kulturo dr. Vasko Simoniti ne odziva, čeprav z ignoriranjem naših vprašanj krši zakon o medijih, katerega soavtor (Grims je sicer izjavil, da ga je v celoti napisal sam) je. Ministrstvo naj bi seveda tudi bdelo nad njegovim uresničevanjem. Skoraj 600 slovenskih novinarjev se lahko postavi na trepalnice, odzivajo se tuje novinarske inštitucije, mediji, strokovna združenja, minister pa nič. Da boste bralci lahko presodili, kaj sprašujemo in na kaj ne odgovarjata, danes javno povzemamo vprašanja za Vaska Simonitija.

Se je pa zelo hitro in korektno odzval predsednik vrhovnega sodišča republike Slovenije, gospod Franc Testen. Razgovor z njim bo objavljen v prihodnji številki.
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Matjaž

Barbara Verdnik: Sodstvo je zoper "pobalinstva" brez obrambe

V minulih tednih smo na kar nekaj naslovov odgovornih ljudi poslali vprašanja, zakaj se dogaja to, kar se, zakaj pritiski na delovnih mestih, zakaj odpuščanja, če zaposleni vztraja pri strokovnosti, zakaj žalitve in razvrednotenja

V preteklih tednih smo v Nedeljskem dnevniku pisali zgodbe, ko so se posamezniki zaradi ščitenja javnega interesa in stroke znašli na sodiščih, saj so jim delodajalci odpovedali pogodbe o zaposlitvah. Zaradi teh in številnih drugih primerov se zdi, da se zaupanje ljudi v slovensko pravosodje in sodišča manjša, prav tako pa tudi ugled sodišča kot takega.

Je to res? O tem smo se pogovarjali s predsednikom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Francem Testenom, ki pravi:

»Res obstaja vtis, da ima sodstvo nizek ugled. Ta problem poznamo in nas skrbi. Zato sodstvo seveda prevzema nase velik del odgovornosti, trudi se z odpravljanjem zaostankov, z izboljšanim komuniciranjem z javnostjo in drugimi dejavnostmi. Po drugi strani pa raziskave javnega mnenja, ki jih že leta opravlja raziskovalni inštitut Nika Toša, govorijo, da ugled sodstva vendarle ni tako nizek.

Te raziskave merijo ugled inštitucij iz treh podsistemov: s civilnega oziroma civilnodružbenega, iz gospodarskega in oblastnega. Na skupni lestvici po stopnji ugleda se seveda vsi oblastni podsistemi uvrščajo za civilno družbenimi in gospodarskimi, saj ne morejo tekmovati z ugledom in zaupanjem, ki ga uživajo na primer družina, prijatelji, sosedi ali pa denar. Vsak ima raje denar kot spor na sodišču. Med oblastnimi podsistemi je ugled sodstva povsem na vrhu pred političnimi strankami, državnim zborom, vlado, predsednikom vlade, ministri. A kaj se dogaja? Prav od njih prihajajo najhujši očitki na sodišča, pogosto z določeno stopnjo omalovaževanja in argumenti, da je sodstvo tisto, ki uživa nizek ugled. Rekel bi, naj ne meče kamenja tisti, ki sam živi v stekleni hiši.«
Pravičnost v človeku samem

Kako se lahko ubranite takih kritik?

»Sodstvo se zoper take napade ne more braniti, ker deluje v drugi govorni legi kot politika. Če nam neki poslanec stalno govori, kako smo leni, nesposobni, počasni in premalo produktivni, sodstvo ne more vračati z očitki, kakšni so pa poslanci. Tega si tudi ne želi. Naše komuniciranje z javnostjo so v bistvu sodbe. Te uporabljajo povsem drugačno retoriko, o njih se manj sliši, pri nobeni sodbi ne more biti njena osnova neka užaljenost, prav tako jo sodnik ne piše z retoričnimi bravurami, da bi bila javnosti všeč. Sodstvo je tako, kar se javnosti tiče, v neenakopravnem položaju do oblastnega in tudi neoblastnih podsistemov, če tu omenim samo medije.«

Na spletni strani vrhovnega sodišča piše: »Ne bomo ustvarjali, ne bomo delili in ne bomo našli pravice, če ni pravičnosti v nas.« Delujejo slovenska sodišča skladno s tem motom? Smo morda naivni, ko si o sodiščih ustvarjamo vtis iz ameriških filmov in nadaljevank?

»Če nekdo misli, da ameriško sodstvo deluje tako, kot nam kaže filmska industrija, je to enako, kot če verjame, da po Manhattnu letajo supermani in plezajo spidermani.

Morda je res videti, da pride v ameriškem sistemu pravičnost bolj do izraza, vendar so prav tako ujetniki zelo natančnih proceduralnih pravil. Poglejte primer Simpson, ki se lahko evropskemu čutu za pravičnost celo upira. Večinsko mnenje je bilo, da je kriv, zaradi proceduralnih trikov in zlorab procesa je bil v kazenskem postopku oproščen, v civilnem pa je moral plačati odškodnino, ker so ga spoznali kot storilca. To so rezultati sistema, ki v svoji državi uživa zelo visoko stopnjo zaupanja.«

Uslužbenka koprske občine Mirjana Čakardič je pritožbo na višjem sodišču izgubila zaradi procesne napake in to kljub temu, da ji je sam delodajalec oziroma njegov odvetnik pri odpovedi navedel napačen pravni pouk. Se slovenska sodišča ukvarjajo bolj s proceduro kot z vsebino tožb oziroma pritožb?

»Sodstvo se seveda ukvarja z vsebino, vendar po predpisanem postopku. Ta naj bi zagotovil uravnovešen položaj obeh strank. V postopku sta praviloma dve stranki z nasprotujočimi si interesi in postopkovne varovalke zagotavljajo, zlasti v kazenskem pravu, enakopraven položaj obdolženca, ki ima izjemno močnega nasprotnika – državo s celotnim aparatom od policije do tožilstva. Primeri sojenj, ki se jih morajo nekateri sodni sistemi sramovati, kažejo, da je problem prav v premoči države nad posameznikom. Mogoče je bilo včasih dejansko stanje celo pravilno ugotovljeno, ampak je država uporabljala svoj aparat tako, da je prišla do izraza njena absolutna premoč nad posameznikom. Njena premoč se je lahko izrodila tudi v zlorabe. Mislim, da veste, o čem govorim. Torej postopkovne zahteve, ki včasih pač pripeljejo do rezultata, ki ne zadovolji javnosti in njenih pričakovanj, v kazenskih postopkih praviloma varujejo šibkejšo stranko, v nekazenskih pa dajejo obema strankama približno enako močna orodja. Nisem specialist za delovno pravo, ampak v delovno pravnih sporih je podobno kot družinskih. Ščitili naj bi šibkejšo stran, kar pa ne pomeni, da bi sodišče prevzelo vlogo varuha nad vsemi koristmi ene strani proti drugi, močnejši strani.«
Državni umori, mučenja…

Kakšno je razmerje med zakonom o delovnih razmerjih in zakonom o javnih uslužbencih? Ali mora uslužbenka res vedeti več kot njen delodajalec in njegov odvetnik ter zaradi tega zgubiti tožbo in to celo ob zavajajočem pravnem pouku?

»Govorite o konkretnem primeru, ki je na vrhovnem sodišču in ga zato ne morem komentirati. Na splošno pa tudi v delovnih sporih veljajo procesne predpostavke, kot so roki, izčrpanje predhodnih pravnih sredstev in podobno. Napačen pravni pouk je lahko seveda poseben problem – v konkretnem primeru ga bo moralo rešiti sodišče. Med samimi zakoni ni hierarhije, je pa na primer ustava nad zakonom, mednarodne pogodbe nad zakoni, zakoni nad podzakonskimi akti. Neke vrste hierarhija je možna med posameznimi vrstami podzakonskih aktov, toda vsak zakon ima v razmerju do drugega zakona enako veljavo. Velja pa poudariti, da strogo spoštovanje predpisanih postopkov ni slovenska posebnost. Evropsko sodišče za človekove pravice je vrhovni varuh človekovih pravic in širše gledano pravičnosti v sodnem odločanju. Letno dobi v obravnavo približno 100.000 zadev in jih zaradi procesnih pomanjkljivosti zavrže več kot 92.000. Poudarjam, da jih zavrže, ne da bi sploh pogledalo, za kakšno domnevno kršitev gre. Po konvenciji prihajajo pritožbe iz 47 držav z vsebino, o kateri v Sloveniji niti ne sanjamo, vmes so tudi državni umori, mučenja. Pa vendar jih Evropsko sodišče sploh ne obravnava, če niso izpolnjene vse, za laika včasih tudi zelo zahtevne in na prvi pogled preveč formalistične procesne zahteve.«

Kaj lahko potem človek v teh razmerah naredi?

»Vse bolj se povečuje pomembnost pravnega svetovanja in odvetniška obrt cveti. Stara resnica, da nepoznavanje prava škoduje, je sicer že dolgo nekoliko naivna, vendar še vedno velja. Ni namreč mogoče pristati na to, da vsakdo, ki določenega predpisa ne spoštuje, lahko uveljavlja svoj pravni položaj tako, da se pač sklicuje na svoje neznanje.«
Po pravilih

Rekli ste, da se napake dogajajo in jih ni mogoče popravljati, ko je sodba pravnomočna. Toda možno je, da do napak prihaja zaradi interesov in povezav. Predsednik koprskega sodišča Bogomir Horvat se je za Kanal A zlagal, ko je dejal, da se s koprskim županom nista družila. Potem sta oba svoje izjave popravljala, javnost pa je dobila vtis o okuženosti sodišča in ocenjevala proces v Kopru, ki ga je vodila mlada sodnica, kot političen in sodno farso.

»Najprej ne bi govoril o političnem procesu. To je bil proces, kjer je bil obtožen politik. Že samo to pomeni, da je za medije in za okolje bolj zanimiv, za sodišče pa mogoče bolj neprijeten. Ampak po vrsti. Sodnica je mlada in manj izkušena, kar pa ne pomeni, da ji ne zaupam. In najpomembnejše: je pristojna za odločanje o tej zadevi. Dodeljevanje spisov sodnikom gre po vnaprej določenih pravilih, ki onemogočajo, da bi kdorkoli izbral sodnika, ki se mu po takšnih ali drugačnih merilih zdi najprimernejši za odločanje v posamezni zadevi. Preverili smo in spis je prišel do sodnice skladno s temi pravili. Samo to je pravilno, saj bi bilo nezaslišano, da bi spise lahko dodeljevali glede na starost, izkušnje, druge osebnostne okoliščine sodnika ali pa glede na oceno predsednika, kateri sodnik bo ‚najbolj pravilno’ odločil o zadevi. Kar se tiče predsednika Horvata, se tudi meni zdi, da je bil v prvih reakcijah nekoliko nespreten, potem pa je zadovoljivo pojasnil napol uradna oziroma poslovna srečanja z županom. Seveda ni najbolj posrečeno, da je predsednik sodišča pri vodenju sodne uprave tako odvisen od župana ali drugih politikov v okolju zaradi najemnin, prostorov... In take stvari lahko vzbujajo dvom javnosti v nepristranskost sodišča, prizadeta stranka pa ima v takšnih primerih na voljo pravna sredstva, s katerimi lahko uveljavlja, da sodišče ne more biti nepristransko.«

A najprej mora biti napisana sodba. Se bo to zgodilo v roku?

»Obstajajo zakonski roki za to, kdaj mora biti sodba napisana. Razmeroma pogosto, žal prepogosto, se sodniki teh rokov ne držijo. Takšne kršitve nadziramo in nanje opozarjamo sodnike. Po moji oceni je v nekaterih najbolj zapletenih zadevah ta rok celo nerealen. Ne vem, ali je ta zadeva toliko zapletena ali ne, sodnica je pod lupo javnosti. Pričakujem, da bo sodba napisana v roku.«
Na sodiščih ni »familiarnosti«

Tukaj so še povezave: eden od Popovičevih odvetnikov je mož preiskovalne sodnice. Izdana je bila odredba za Popovičev osebni račun, ki jo je obšel tako, da je odprl novega. Kaj nihče ne nadzira izvajanje uredb?

»Da je mož ene od sodnic odvetnik, v bistvu ni mogoče preprečiti in ni prepovedano. Narobe bi bilo, če bi ta sodnica obravnavala zadevo, v kateri bi stranko zastopal ta odvetnik. Dobili smo pojasnilo, da takih primerov ni bilo. Moram vam zagotoviti, da vzdušje na sodiščih res ni tako, da bi se sodniki med seboj pogovarjali, iskali zveze... Tudi sodniki sami imamo zadeve pred sodišči, zemljiškoknjižne, zapuščinske, vendar noben vrhovni sodnik ne bo poklical kolega in rekel: ‚To je pa moje, daj, poglej!’ Praviloma vzdušje na sodiščih ni ‚familiarno’, zaradi takšnega videza pa seveda trpi ugled. Vendar je naša stalna skrb, da sojenje poteka tako, da lahko stranke zaupajo v nepristranskost sodišča. Drugih okoliščin tega primera, ki jih navajate, ne poznam in jih že zato ne morem komentirati«

Kmalu se bo menda začel drugi postopek proti Popoviču in spet se govori o mladi sodnici, pristojnosti koprskega sodišča...

»Lahko bi vam navedel celo vrsto primerov, ko so z najrazličnejših strani prihajali očitki in namigovanja o pristranskosti sodnikov in sodišč. Posebej v medijsko odmevnih, politično ali vrednostno občutljivih zadevah so takšni očitki zelo pogosti. Če bi na vse reagirali s poseganjem v vnaprej zakonsko določena pravila o pristojnosti in dodeljevanju zadev, bi se število takšnih namigovanj in očitkov samo še povečalo. Tedaj šele bi nastal vtis, da stranke pri višjih sodiščih ali predsednikih lahko s predlogi za delegacijo ali izločitev – po zvezah, kakopak – dosežejo, da v njihovih zadevah sodijo njim naklonjeni sodniki. Če pogledamo samo zadnji primer, odločitev sodišča v zadevi Rožman. Kot predsednik vrhovnega sodišča sem prejel zahtevo za izločitev sodnikov, ki so bili kdaj v zvezi komunistov. Utemeljitev: škof Rožman je bil obsojen zaradi nasprotovanja partiji, o pravičnosti obsodbe ne morejo soditi nekdanji partijci. Zahtevo po izločitvi sem zavrnil. Čeprav so bili v senatu tudi sodniki, ki so bili kdaj člani partije, je Cerkev z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti uspela. Izkazalo se je torej, da je bil pomislek o pristranskosti takšnih sodnikov neutemeljen. Pričakoval sem burne odzive, tokrat z druge strani, da je bilo sodišče mogoče pristransko zato, ker so v senatu sodelovali sodniki, ki so bili krščeni in so torej člani Cerkve. Takšnega ugovora doslej sicer še ni bilo, odzval pa se je predsednik vlade, ki je vrhovno sodišče označil kar za vplivni center iz ozadja, ki namenoma oblikuje ozračje med kampanjo in vpliva na volilni rezultat. Kolumnist v Dnevniku pa se v zvezi s tem posmehuje ‚neodvisnemu vrhovnemu sodišču’, ki da sicer rado ‚poskakuje’ pod taktirko vsake dirigentske palice. Za takšno trditev noben ne navede nikakršne utemeljitve, kaj šele, da bi ponudil kak dokaz. Sploh so sodniki in sodišča priljubljena in hvaležna vmesna postaja raznih kolumnistov in kvazi analitikov, ki se na svojem pohodu k temam, ki se pogosto sploh ne tičejo sodstva, radi mimogrede ustavijo še na tem vogalu, dvignejo svojo nogo in se ponečedijo nanj. Naj bodo obtožbe še tako brez osnove, nekaj se vedno prime. Sodišča so zoper takšna pobalinstva povsem brez obrambe.«

In tako sva na nek način pri začetku, pri procedurah in postopkih, ki so potrebni prav zaradi pravičnosti...

»Točno to. Napake so sicer možne, vendar se lahko sanirajo samo v okviru pravnih sredstev, ki jih predpisuje zakon.«
Preverjanje kakovosti

Ustvarja se vtis, da so odvetniki bolj sposobni od sodnikov, da so ti skoraj v podrejenem položaju, odvetniki pa postajajo medijske osebe, nastopajo v javnosti, posel cveti.

»Moram reči, da je pri nas položaj sodnika dejansko podcenjen, uživa nižji ugled kot v primerljivih državah. Eden od razlogov so tudi plače, ki so nezanimive za ambicioznejše pravnike. Pred časom sem sodeloval v neki televizijski oddaji, v kateri se je dober slovenski odvetnik ves čas pritoževal nad nizko kakovostjo sodb in da sodišča delujejo pod minimalnimi standardi. Kot nekoliko pozen odgovor na takšne pavšalne očitke si tu dovolim trditev, da je povprečna prvostopenjska sodba, in verjemite, da jih vidim res ogromno, za nekaj razredov pravno kakovostnejša od povprečne odvetniške vloge.

Ta sodnica začetnica, o kateri je toliko govora, tudi po krivici, bo napisala sodbo, ki bo lahko predmet preizkusa na instanci. Lahko jo izpodbija tožilec, v pritožbenih navedbah je lahko zelo oster, tudi pristranski, sodbo lahko poskuša raztrgati. Nasprotna stran ima odvetnika, ki ga sama izbere, lahko izbere najboljšega in ga plača mnogo bolje, kot so plačani sodniki. Sodbo bodo obravnavali trije sodniki na višjem sodišču in če katera stranka v postopku ne bo zadovoljna, bo šla zadeva lahko na vrhovno sodišče in morda celo na ustavno. Sodnica je torej nadzirana in preverjana na štirih ravneh od samih vrhunskih strokovnjakov. Je potemtakem pavšalna ocena dela sodnikov, ki se lahko branijo samo s svojim delom in napisanimi sodbami, pravična?«
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Matjaž · Objavljeno: 02 Nov 2007 10:11 Naslov sporočila:

In komentar na gornji članek!
--------------------------------------------------------------

Spoštovani g. Franc Testen, predsednik Vrhovnega sodišča R Slovenije

Glede na to, da posledice sodstva, zakonodaje, predvsem pa zlorabe sintetične avtoritete nad posameznikom živim na lastni koži, si dovolim nekaj pripomb na vaše izjave:
• Sklicevanje na sodstvo v drugih državah ni nikakršno opravičilo za naše sodstvo, je le prelaganje lastne odgovornosti za napake in nepravilniosti na neke druge sisteme, ki z nami, pa tudi z vami nimajo neposredne povezave.To, kar počneta USA in EU je zame irelevantno. Sem državljanka R Slovenije in živim naše pravo, naše sodstvo in našo pravno državo nasploh.. Zato me zanima korektnost sojenja, ustavnost zakonov, s posebnim povdarkom na varovanje človekovih, z ustavo zajamčenih pravic v Sloveniji.
• Pomen procesne predpostavke ni zanemarljiv, se strinjam, saj ustvarja red, a pomen vsebine in dejstev ne sme in ne more nikoli služiti namenu mrtve črke na papirju ter biti procesni predpostavki podrejen. Beseda pravo naj bi bila povezana s pravico in, če temu ni tako, imenujmo ga, recimo umetnost besednega premetavanja, besedne igre ali kaj sličnega.
• »Napačen pravni pouk je lahko seveda poseben problem – v konkretnem primeru ga bo moralo rešiti sodišče.«
Napačen pravni pouk delodajalca v nobenem primeru ne sme biti v škodo uslužbencu, saj bi to pomenilo eklatantno kršitev človekovih pravic.
• »Vse bolj se povečuje pomembnost pravnega svetovanja in odvetniška obrt cveti. Stara resnica, da nepoznavanje prava škoduje, je sicer že dolgo nekoliko naivna, vendar še vedno velja.«
Takšna izjava skriva v sebi beg pred lastno odgovornostjo, sem je pa bila deležna od odvetnika delodajalca, gospoda Viranta, ….zato dovolite, da strnem le v nekaj točkah:

Začetek zgodbe:
Mestna občina Koper po pooblaščenem odvetniku Franciju Matozu izda izredno odpoved pogodbe o delu uradnici Mirjani Čakardič u.d.i.a., višji svetovalki za urejanje okolja in prostora na Uradu za Okolje in Prostor (UOP) MOK…razlog - župan je užaljen.
Odgovor na tiskovno konferenco v prostorih MOK, 20.8.2007
Odvetnik Franci Matoz seznani javnost z odgovorom višjega delovnega in socialnega sodišča na pritožbo MOK na obe moji dobljeni prvostopenjski sodbi.
Gospod odvetnik pove, da je višje sodišče v celoti ugodilo MOK.
Višje sodišče je obe sodbi prve stopnje razveljavilo in ugotovilo celo, da je tožba nedovoljena, ker je Mirjana Čakardič naredila napako, ker se ni predhodno pritožila na vladno komisijo za pritožbe – Virantovo komisijo. S tem je izgubila pravico do sodnega varstva.
Odvetnik tudi pojasnjuje, da bi kot javna uslužbenka to morala vedeti in da tudi sicer nepoznavanje zakonov škodi (citirano iz Dnevnika, 21.8.2007), istočasno pa doda, da tega postopka v pravnem pouku niso navedli, ker SE JIM JE ZGODILA NAPAKA!
»Takrat niti sami nismo vedeli ali se je res treba najprej pritožiti komisiji, ker so se ravno takrat sprejemale spremembe zakona« zaključi odvetnik Franci Matoz.
Pa gremo po vrsti:
MOK
1. Dne, 2.2.2006 sta mi bila v uradu MOK vročena prva izredna odpoved pogodbe o delu ter hkrati povabilo na zagovor čez teden dni…razlog - župan je užaljen. …dejstvo proceduralna napaka v vročanju odpovedi.
ZGODILA SE JIM JE NAPAKA!
2. Odvetnik v obeh odpovedih navede napačen, zavajajoč pravni pouk, ki sem ga upoštevala in spoštovala.
ZGODILA SE MU JE NAPAKA!
3. Krovna priča, ga. Sabina Mozetič, direktorica uprave MOK, ter diplomirana pravnica na zaslišanju govori o elektronskem sporočilu, ki ga je dostavila županu in na katerega je izdal nalog za ukrep. Tekst sporočila nikakor ni moj tekst, saj je v njenem stavku župan omenjen, v mojem tekstu nikjer, …krivo pričanje krovne priče?....pa vendar…
ZGODILA SE JI JE NAPAKA?
No, to bomo (upam) končno razčistili na obravnavi zasebne tožbe župana za isto stvar tudi na kazenskemu sodišču. Njegova užaljenost »tehta« denarno kazen (tri mesečne socialne podpore ter do tri mesece zapora).

SINDIKAT JAVNIH USLUŽBENCEV
1. Dne 2.2.2006, ko mi je s proceduralno napako vročena prva odpoved, 6.2.2006 preklicana s pozivom na zagovor 13.2.2006., odvetnik gre z menoj na zagovor (čeprav bi moral vedeti, da je s proceduralno napako odpoved bila nična). Tako smo zagrizli v vabo.
ZGODILA SE MU JE NAPAKA!
2. Odvetnik pripravlja tožbo na sodišče mimo Virantove komisije.
ZGODILA SE MU JE NAPAKA!
3. Sindikat, ne reagira pisno, skladno s 84.ter 85. členom ZDR ter mi tako ne zagotovi po zakonu pripadajočega nadomestila plače, v višini polovice moje povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo do pravnomočnosti sodbe.
ZGODILA SE MU JE NAPAKA!

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO – minister, g. Gregor Virant
1. Na osebnem razgovoru julija 2006, kakor tudi v novembru 2006 pisno, mi minister Virant razloži. Žal ste preskočila mojo komisijo, zato morate čakati izid sodišča. Niti omenil ni, da naj bi s tem izgubila pravico do sodnega varstva.
ZGODILA SE MU JE NAPAKA!

VIŠJE DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE : Sodni senat, ki ga sestavljajo: višji sodnik, Vladimir Žnidaršič, višja sodnica Ruža Križnar Jager, višji sodnik Samo Puppis ter svetnik Metod Žužek ugotovijo ter sklenejo (po 4 mesečnem za prvo ter 1,5 mesečnim sodnim zaostankom za drugo pritožbo)
Mirjana Čakardič je v postopku obrambe preskočila »Virantovo komisijo« ter zadevo v roku 30 dni predala delovnem sodišču (kot navedeno v pravnem pouku).
NAREDILA JE NAPAKO, KRIVA JE !

• Naj opozorim, da s cinično pripombo odvetnika Francija Matoza o nepoznavanju zakona, ki škodi, v navezi z njegovo izjavo, da se jim je z zavajajočim pravnim poukom zgodila napaka ter, da tudi sami tega niso vedeli, zada klofuto sam sebi! A se ne zdi logično, da naj bi prav odvetnik, predstavnik pravne stroke poznal zakon bolje od uslužbenca, ki je arhitekt?
• Ali ni samo po sebi umevno, da minister za javno upravo, podpisnik zakona ZJU pozna svoj zakon bolje od uslužbenca, ki je arhitekt?
• Ali ni pričakovati, da bi tudi pooblaščeni odvetnik sindikata javnih uslužbencev poznal zakon bolje od uslužbenca, ki je arhitekt?

Spoštovani, iz vaših navedb je razumeti, da naj domala vsak uslužbenec javnega sektorja obvlada pravo in zakonodajo bolje od za to usposobljenih ter odgovornih oseb, saj bo za njihove napake odgovarjal sam. Se vam zdi logično?

In ne nazadnje, če je temu tako, zakaj sem izgubila 18 mesecev mukotrpnega sojenja dveh sodb prvostopenjskega delovnega sodišča, če do tega nisem imela pravice? Takoj po odkritju genialnega zakona, bi vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona, pa bi danes imela problem rešen, tako pa me čaka še kakšno leto »prepucavanja« po sodiščih, (ki so permanentno v sodnih zaostankih, pa za to nihče ni odgovoren niti kriv), po ministrstvih, ki so popolnoma neučinkovita in si z lasersko metodo omejujeta kompetence, (kot kaže so vsa inkompetentna, kadar je potrebno državljanu pomagat in napake popraviti), da o odborih, društvih, komisijah….. ne izgubljam besed.

DOBRO JUTRO SPROŠČENA IN JAVNIM USLUŽBENCEM PRIJAZNA SLOVENIJA.

Mirjana Čakardič
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

___ Domov ___ Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

_ Domov _

Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se

Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli