 |
.:: Državljansko Novinarstvo ::.
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Zakaj sta se zrušila dvojčka in WTC7 11.9.2001? |
| Zaradi ugrabljenih letal, ki so treščila vanje |
|
22% |
[ 2 ] |
| Zaradi prednastavljenih eksplozivov |
|
77% |
[ 7 ] |
|
| Skupaj glasov : 9 |
|
| Avtor |
Sporočilo |
Aambro
Pridružen/-a: 15.11. 2006, 12:16
Prispevkov: 54
|
 Objavljeno: 26 Nov 2006 20:08 Naslov sporočila: |
 |
|
Kako bi razložili oranžno/rdeče žarečo mehko kovino par tednov po 11.septembru v ruševinah pod WTC 1, 2 in 7?
- Članek in video
- Video
- še en video
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Sergej
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29
Prispevkov: 664
|
| Objavljeno: 26 Nov 2006 20:21 Naslov sporočila: |
|
|
| Mogoče s požarom? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sergej
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29
Prispevkov: 664
|
| Objavljeno: 26 Nov 2006 20:33 Naslov sporočila: |
|
|
| Aambro je napisal/a: |
Težni pospešek: (g) = 9,8m/s^2
Pot: (s)
Čas padanja (t) = (2s/a)^(1/2)
Višina WTC7 = 174 m
Čas prostega pada od vrha do tal v brezzračnem prostoru (2*174/9,8)^(1/2) =5,6 sekund
Dejanski čas rušenja WTC7: 6,5 sekund --> (9% dlje kot pri prostem padu) |
Za katero stolpnico imaš ta podatek? Tisto, ki je bila zadeta višje ali tisto. ki je bila zadeta nižje? Verjetno se zavedaš, da za izračun lahko upoštevaš samo višino mesta trka. Sicer je pa meni tudi 9% primerna razlika.
Ko je prišla v hišo prva kamera, je bil sin ravno prav star za osnove fizike. Seveda sva gledala tudi prosti pad - v zagato sem prišel, ko sem mu hotel pokazat tvojo teorijo. Da se stolp ruši počasneje, kot pada posamična domina. Spregledal sem ravno kvadrat hitrosti in na kameri nama nikakor ni uspelo ujet razliko. Probaj še ti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Aambro
Pridružen/-a: 15.11. 2006, 12:16
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 26 Nov 2006 22:32 Naslov sporočila: |
|
|
| Sergej je napisal/a: |
| Aambro je napisal/a: |
Težni pospešek: (g) = 9,8m/s^2
Pot: (s)
Čas padanja (t) = (2s/a)^(1/2)
Višina WTC7 = 174 m
Čas prostega pada od vrha do tal v brezzračnem prostoru (2*174/9,8)^(1/2) =5,6 sekund
Dejanski čas rušenja WTC7: 6,5 sekund --> (9% dlje kot pri prostem padu) |
Za katero stolpnico imaš ta podatek? Tisto, ki je bila zadeta višje ali tisto. ki je bila zadeta nižje? Verjetno se zavedaš, da za izračun lahko upoštevaš samo višino mesta trka. Sicer je pa meni tudi 9% primerna razlika.
Ko je prišla v hišo prva kamera, je bil sin ravno prav star za osnove fizike. Seveda sva gledala tudi prosti pad - v zagato sem prišel, ko sem mu hotel pokazat tvojo teorijo. Da se stolp ruši počasneje, kot pada posamična domina. Spregledal sem ravno kvadrat hitrosti in na kameri nama nikakor ni uspelo ujet razliko. Probaj še ti. |
Podatek je za WTC7 - tretjo stolpnico, ki je imela 47 nadstropij. Dvojčka sta WTC1 in 2.
Kako sta rušila stolp? Če sta spodmaknila domino spodaj, verjamem, da se je sesul ravno tako hitro, kot v prostem padu. Če bi podrla domino zgoraj, mislim, da bi trajalo dlje, da bi se ošibila. Odvisno tudi, kako bi zložil domine skupaj.
Pri stolpu iz domin, visokem 1 meter bi bilo kakršnokoli razliko zelo težko opaziti. Če bi bile domine visoke 10 metrov, bi bila razlika opaznejša.
Ampak Sergej: Ali res primerjaš varjene stebre, zalite z betonom, prepletene, zakovičene ... s stolpom iz domin, ki niso nikakor povezane med sabo? Če se stolpnice sesujejo kot stolpi iz domin, zakaj jih enostavno ne složijo kot domine in se trudijo z vsem tem?
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sergej
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29
Prispevkov: 664
|
| Objavljeno: 26 Nov 2006 23:17 Naslov sporočila: |
|
|
Uporabila sva tiste stare lesene domine. Zlagala v parih na križ. Višina je bila slab meter. Stolp sva seveda spodmaknila spodaj.
Zdaj mi je jasno, da razliko praktično ni mogoče zaznati. Takrat pa sem naivno računal, da se bo pri vsakem paru domin zadeva za trenutek zaustavila. Pa se ne.
Nižje stolpnice so zlagali kot domine. Če se prav spomnim, je to veljalo za varno do višine deset nadstropij. Potem se je baje ena delno porušila zaradi eksplozije plina. Pritisk je dvignil zgornjo ploščo in vrgel zunanjo steno ven. Če imamo kakšnega gradbinca, bo mogoče vedel več.
Precenjuješ trdnost paličnih konstrukcij. Spomni se kako so lansko zimo padale strehe bazenov in dvoran. Zaradi varčevanja pri teži so ravno še zadosti trdne z minimalnim varnostnim faktorjem.
Tisti tvoj posnetek ponesrečenega rušenja je zanimiv. Najprej sem pomislil, da jih je arhitekt zafrknil z nadstandarnim faktorjem. Takoj nato pa, da je izvajalec na razprodaji kupil za razred trnejše vijake.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
gozdna vila
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 18:18
Prispevkov: 1260
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 08:30 Naslov sporočila: |
|
|
V Italiji je izšla knjiga z DVD-jem, z naslovom »11. settembre 2001 – Inganno globale« (prevod »11.september – globalna potegavščina«) v kateri se pisatelj med drugim sprašuje sledeče:
- Ali je bil res stotonski Boeing tisto letalo, ki se je zaletelo v Pentagon 11. septembra 2001?
- Kam je izginil drugi Boeing, istega modela in istih dimenzij, ki so ga videli pasti v neko polje sredi Pensilvanije?
- Kako se lahko tri stolpnice višine več sto metrov zrušijo same od sebe, ne da bi se dotaknile niti ene hiše v bližini, kar spominja na kontrolirana rušenja stavb?
- Kako si lahko 4 osebe, ki v svojem življenju niso nikoli upravljale z jet-om, prilastijo 4 letala tistih dimenzij in jih z lahkoto vozijo proti svojim ciljem, ne da bi na poti naredili eno samo napako?
- Kako lahko najmočnejša sila na svetu, najbolj organizirana, tehnološko najbolj izpopolnjena, dovoli narediti to kar so naredili zračni pirati in ob tem 2 uri gledati dogajanje ne da bi v tem času prestregli vsaj eno izmed štirih zrušenih letal?
- in še več .....
Vir: http://www.macrolibrarsi.it |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Aambro
Pridružen/-a: 15.11. 2006, 12:16
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 10:12 Naslov sporočila: |
|
|
| Sergej je napisal/a: |
| Precenjuješ trdnost paličnih konstrukcij. Spomni se kako so lansko zimo padale strehe bazenov in dvoran. Zaradi varčevanja pri teži so ravno še zadosti trdne z minimalnim varnostnim faktorjem. |
Mislim, da je bil povsod problem, ker na večjem delu ni bilo opornih stebrov, ki bi porazdelila težo. Palična konstrukcija prenese večjo silo teže, če je postavljena navpično, kot vodoravno.
Če si s paličnimi konstrukcijami mislil tiste na zgornji sliki WTCja, boš videl, da so 4 in vse so se uporabljale za dvigala, niso bili pa nosilna konstrukcija stavbe. Mogoče so potem tisti del pustili not, moram preverit.
Spodaj pa je primer palične konstrukcije stavbe v Katowicah.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sergej
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29
Prispevkov: 664
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 11:46 Naslov sporočila: |
|
|
Mislil sem vse nosilne konstrukcije sestavljene iz povezanih profilov – palic. Sicer ne vem koliko te vloge so pri dvojčkih imele plošče. Vendar to niti ni bistveno. Taka konstrukcija se računa z nekimi formulami, ki vsebujejo razne faktorje. Zaradi ekonomike se pač gradi ravno še zadosti varno. Lovi se neko optimalno obremenitev materiala. Povedat hočem, da te zgradbe niso neuničljive. Pri načrtovanju se upošteva veter do neke hitrosti, potres do neke jakosti in požar do nekega obsega. Nekje je pač treba potegnit črto in prepričan sem, da na tem svetu ni stolpnice, ki bi prestala tak trk in požar. Zakaj bi se sicer od vseh možnih oblik napada ta svet trenutno najbolj bal napada s civilnimi letali.
Res škoda, da se ne oglasi noben arhitekt ali gradbinec in nam vse skupaj malo bolj suvereno razloži. To namreč ni moje področje in lahko vlečem samo paralele iz strojništva. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Aambro
Pridružen/-a: 15.11. 2006, 12:16
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 15:43 Naslov sporočila: |
|
|
Meni se ne zdi čudno, da se TRENUTNO svet najbolj boji napada s civilnimi letali.
Večina kerozina naj bi zgorela v ognjeni krogli takoj po trku, preostali kerozin je zgorel v roku 10 minut. Kerozin potrebuje kisik iz zraka, da gori. Po 10ih minutah ni več gorel kerozin v stavbah. Gorele so ostale stvari v pisarnah. Vsa oprema je bila v skladu s strogimi standardi protipožarne varnosti. Če se je jeklo zmehčalo, se je lahko predvsem zaradi ognja pisarniške opreme, ki je gorel med trkom in sesutjem okoli 1h. V ruševinah so našli par tednov po sesutju rumeno žareče jeklo.
- Barve jekla pri različnih temperaturah
Fotografije nase potrjujejo visoke temperature. Poglejte datum - 16.11 - 747°C
In še nagradno vprašanje: Koliko stopinj Celzija ima najverjetneje steber, ki se ga dotika oseba, in zrak okoli nje?
a) pod 100 °C
b) med 100°C in 200°C
c) med 200°C in 1000°C
d) nad 1000°C
Nazadnje urejal/a Aambro 27 Nov 2006 16:37; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Aambro
Pridružen/-a: 15.11. 2006, 12:16
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 16:29 Naslov sporočila: |
|
|
Kdor raziskuje, bo vesel fotografij (analize, modeli) na temle linku.
Nekaj izbranih fotk:
Opazite prelom?
Takole so jo odnesle stavbe (WTC 3 - 6) tik pod WTC 1 in 2. Le delno sesutje.
WTC7 po sesutju dvojčkov:
In njegovo sesutje:
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sergej
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29
Prispevkov: 664
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 16:44 Naslov sporočila: |
|
|
S tem se strinjam, da je kerozin hitro zgorel in je dal začetno energijo. Verjetno se bova tudi strinjala, da so bili vgrajeni gasilni sistemi prešibki. Glede teh ameriških standardov je pa tako. Najstrožji za plastike je po UL razred V0. Zahteva, da se plastiko po odstranitvi iz vira toplote sama ugasi po (če se prav spomnim) desetih sekundah, V1 po petnajstih in tako naprej. Zahteva IBM-a za računalnike je (bila) V1. To pa seveda ne pomeni, da te plastike na primerni temperaturi ne gorijo.
Kisik je seveda nujno potreben. Mogoče bi lahko to situacijo delno primerjala s požari v predorih. Tudi tam je dotok svežega zraka omejen. Temperature so pa kljub temu presegle tisoč stopinj. Obstaja tudi možnost, da so se ob trku odprli jaški in so potem ti delovali kot zračniki – dimniki. Čeprav se mi to ne zdi preveč verjetno. Vsaj spomnim se ne, da bi se s strehe stolpnic kadilo.
Še na nekaj se ne sme pozabit. To je sam proces gorenja. V prvi fazi se iz organske snovi izloča vodik, ki s svojim 'izhlapevanjem' hladi gorivo. V tej fazi se ogenj močno kadi. Ko vodika zmanjka, dima praktično ni več in temperatura hitro naraste. Ravno to je tajna oglja in koksa. Do te faze je verjetno prišlo in to je lahko odgovor za taljenje / mehčanje nosilne konstrukcije.
Še odgovor za nagrado: (kaj dobim J)
Če je oseba brez rokavic je temperatura stebra lahko maksimalno 60 st.C. Pri tej temperaturi namreč pričnejo razpadat beljakovine in to je naš prag bolečine. Zrak ima lahko precej več – odvisno od vlažnosti. V finski savni se da preživeti do nekje 120 st.C, v turški pa samo do 60 st.C. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Aambro
Pridružen/-a: 15.11. 2006, 12:16
Prispevkov: 54
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 17:18 Naslov sporočila: |
|
|
| Sergej je napisal/a: |
| Verjetno se bova tudi strinjala, da so bili vgrajeni gasilni sistemi prešibki. |
Okoli mesta trka se strinjam, ne pa v ostalih nadstropjih, ki niso bila poškodovana, če so se slučajno nalezla ognja.
| Citiram: |
Mogoče bi lahko to situacijo delno primerjala s požari v predorih. Tudi tam je dotok svežega zraka omejen. Temperature so pa kljub temu presegle tisoč stopinj.Obstaja tudi možnost, da so se ob trku odprli jaški in so potem ti delovali kot zračniki – dimniki. Čeprav se mi to ne zdi preveč verjetno. Vsaj spomnim se ne, da bi se s strehe stolpnic kadilo.
|
Primerjava s predori se mi ne zdi posrečena. V predoru Mont Blanc je temperatura presegla 1000°C, vendar je ogenj gorel 56 ur. Glavni krivec je bila margarina v tovornjaku, ki se je vnel, ki je bila ekvivalentna 23 000 litrom nafte. K ognju je prispeval še bencin v ostalih vozilih in vnetljiv tovor na tovornjakih. Cesta je bila nagnjena in je delovala kot dimnik.
(Vir: Wikipedia)
GLede zračnikov v WTC dvojčkih - bili so zasnovani tako, da ravno ne bi delovali kot dimniki:
Glede kisika pa sem bolj mislil na to, da se je kerozin lažje razširil in gorel zunaj, kjer je bilo na pretek kisika.
| Citiram: |
| Še na nekaj se ne sme pozabit. To je sam proces gorenja. V prvi fazi se iz organske snovi izloča vodik, ki s svojim 'izhlapevanjem' hladi gorivo. V tej fazi se ogenj močno kadi. Ko vodika zmanjka, dima praktično ni več in temperatura hitro naraste. Ravno to je tajna oglja in koksa. Do te faze je verjetno prišlo in to je lahko odgovor za taljenje / mehčanje nosilne konstrukcije. |
Ni prišlo do te faze, ker se je stalno močno kadilo, kar nakazuje na hladno gorenje. Primerjaj gorenje v WTCju in gorenje v Windsor Towerju v Madridu, kjer je gorelo 24 ur.
Slika med gorenjem:
In potem, ko so požar pogasili:
Ali ti lahko dam lepšo nagrado, kot spoznanje?  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sergej
Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29
Prispevkov: 664
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 18:18 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: |
| Ali ti lahko dam lepšo nagrado, kot spoznanje? |
To so mi pa že mnogi ponujali.
Kerozin se je verjetno res hitro razpršil in izhlapel. Z jaški nisem mislil samo te za dvigala. Tu so še stopnišča in zračniki. Nekaj jih je bilo vsekakor porušenih. Sicer je bila pa kljub temu temperatura zadosti visoka. Vsaj za razkalitev jekla. Če imaš kaj izkušenj s krušno pečjo, potem veš, da jo ne moreš zaustavit z zapiranjem dotoka zraka. To dobro vem, ker sem v njej kuril šaro s podstrešja in mi je pričela pokat. Verjemi mi, da je bila temperatura z zrakom ali brez zadosti visoka. Margarina ali kaj drugega je skoraj vseeno. Nad 300 stopinj vsi ogljikovodiki razpadajo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Crazy_Bolfenk
Pridružen/-a: 15.09. 2006, 19:28
Prispevkov: 205
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 18:31 Naslov sporočila: |
|
|
Ta tematika me full zanima.. Počasi razmišljam tud o temi za državno tekmovanje in morda bi se bilo prav zanimivo v to pogobit..
Sedaj me pa zanima, ali smem gradivo, ki je tukaj objavljeno uporabit, če se za to odločim 
L.p. Tamara! 
_________________
Cogito, ergo sum!
Kar te ne ubije, te naredi močnejšega!!!
  
http://actanonverba.mojforum.si/ <--- VABLJENI!! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kornilov
Administrator foruma
Pridružen/-a: 05.09. 2006, 19:22
Prispevkov: 1065
Kraj: Celje
|
| Objavljeno: 27 Nov 2006 18:50 Naslov sporočila: |
|
|
| Tamara je napisal/a: |
Sedaj me pa zanima, ali smem gradivo, ki je tukaj objavljeno uporabit, če se za to odločim
L.p. Tamara! |
Hmmm ne vem, nisem pravnik. Vprašaj Bučkota, on se spozna na te zadeve.
Ko sem dobil dopis od GPR-ja o kršenju avtorskih pravic, sem se malo pozanimal o tem. Dejansko je vse kar napišeš na kakšnem forumu tvoje avtorsko delo. To kar si napisala zgoraj je tvoje avtorsko delo in jaz ne smem tega uporabljati, kopirati ali citirati.
Če si boš izbrala to temo ne boš zmagala na državnem tekmovanju, ker je to politično preveč občutljivo področje. Ampak če si državljanska novinarka, si jo boš vseeno izbrala.
Še neuradno: vse kar je napisano na državljanskem novinarstvu je javno dobro, brez avtorskih pravic.
_________________
tomaz.celjski@gmail.com |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja 
Išči 
Seznam članov 
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil 
Zasebna sporočila 
Prijava 
