Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Sergej · Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29 Prispevkov: 664

Ma ke štorija s temi slikami.

Jaz pošljem Mirč mail, da položim namesto nje. Ona odgovori, da je že poslala Kajtimarju. Na koncu objavi Matjaž in to iz Kornilovega albuma.

Kaj sta ta čas delali Franja in Esty pojma nimam.

Sergej · Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29 Prispevkov: 664

Kaj neki je ta dim zadaj?

kornilov · Objavljeno: 12 Jan 2007 20:00 Naslov sporočila:

Matjaž · Objavljeno: 12 Jan 2007 20:05 Naslov sporočila:

Franja in Esty sta , svoj del dela profesionalno opravljali na terenu!!!

Franja je pokrivala cerkveno problematiko, Estij se je pa izgubila nekje med čarovnicami ob iskanju kometa! Confused

_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Kajtimar

esty · Objavljeno: 13 Jan 2007 00:50 Naslov sporočila:

Ja, prej bi rekla s Catinare........... ali pa celo, da je bilo podtaknjeno pod rezervoar..... sicer pa slabo izvedeno
Žal, sm se lih takrat poročila in imela sineka tukaj v Gorici in spomnim pa se, da se je videlo v Komnu kar precejšen dim proti Trstu, kar grozno je bilo videti....... (moja nona s Komna doma Mr. Green

) pa smo bli na dopustu.
_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

Mirč · Objavljeno: 13 Jan 2007 08:29 Naslov sporočila:

Dragi moji DN-jevci.
Včeraj sem bila v Trstu na predstavitvi dopolnjene dokumentacije za oba terminala, kjer sta seveda svoje povedala tudi predstavnika Endese in Gas Natural (off shore ter inshore). Okroglo mizo je organizirala stranka znamenitega Di Pietra (mani pulite) Italia dei valori.
Zanimivo je bilo podajanje biologa (nam že znanega ) Francosinija (WWF), geologa (Sirovich, katerega sem prosila za sodelovanje), ter g. Nobile, mislim, da fizik.
Skratka, predstavnika investitorjev sta zadevo podala v stilu Sergeja d'ont worry, be stupid.
Nakar so govorili strokovnjaki, ki so imeli kaj povedati in to dokumentirano.
Z enim od njih sem se načeloma menila, za njihov nastop tudi v Slo, saj veste, našega ministra MOP je kar naprej potrebno informirati…očitno si od akcije Ambrus še ni opomogel.
Torej na kratko:
Vsa dodatna dokumentacija izpolnjuje in dopolnjuje predhodno v kilaži! Samo inshore (katerega nam mislijo podtakniti) ima več kot 100 fajlov, vsak od njih pa po 100 strani cca. Pisana je malo v italijanščini, malo v angleščini, malo v španščini, malo pa kar tako neki.
Zanimiv podatek-morje se ne bo ohladilo tako drastično kot ekohisteriki navajajo temveč veliko manj. V dokaz podajo diagram ohlajanja, vendar je vzorec izdelan za globino 50m ne pa 19.
Pri radiusu varnosti navajajo oddaljenost 300 do 500 m, v primeru izpusta plina radi poškodb na ceveh in napravah. Seveda je govora le o manjših poškodbah na stikih inštalacij, tako nekako kot je že Sergej navedel. Govori se o izpustu do nekaj sto kg plina…a ne omenja se izpusta iznad 1.500 kg plina, ki ima bistveno drugačne posledice.
Po analizah USA naj bi pri takšnem terminalu veljala odmaknjenost 22,5 km od najbližjih urbaniziranih površin
Zanimivo je tudi, da vsa dokumentacija ne prikaže avtorjev v polnih podatkih, navedene so tudi firme, ki danes ne obstajajo več…..
Torej prijatli, za nameček pa je sodelovanje z Italijo sedaj še bolj otežkočeno, saj Italijanom ruska varianta Slo ne ustreza preveč .
Ob obisku gospoda D'Aleme z našim ministrom (uganite katerim?)….pa v Piccolu piše, da smo se lepo zmenili za meddržavno sodelovanje in podporo…samo ne vem koga. Torej, mi bomo učk zaprli pri Žavljah oni pa pri Krškem.
Tako nekako za ogrevanje….se nadaljuje…seveda če me vmes ne zmanjka ehehe.
PL Mirč

Matjaž · Objavljeno: 13 Jan 2007 09:25 Naslov sporočila:

Čeprav je že star članek, se mi ga zdi dobro objaviti tudi na naši strani!
----------------------------------------------------------------
Citiram:

Avtor: Jasna Vukovič

Bo Slovenija plačevala za gospodarske interese Italije?

Italija je z neobveščanjem Slovenije o projektih plinskih terminalov kršila mednarodne konvencije
Dejstvo glede prave podlage problematike postavitve plinskih terminalov je, da je Slovenija ratificirala konvencijo Espoo (konvencijo ZN o presoji čezmejnih vplivov na okolje), ki vključuje tudi obvezo, da mora vsaka pogodbenica druge podpisnice obveščati o nekem posegu. Poleg tega sta Slovenija in Italija članici Evropske unije, katere dve direktivi urejata presojo vplivov na okolje glede javnih in zasebnih objektov, plinski terminal pa je tak objekt. V Republiki Sloveniji velja tudi zakon o varstvu okolja. Vse to je pravna podlaga za odločanje o postavitvi plinskih terminalov. Vendar pa Slovenija ni bila seznanjena s predhodnimi fazami postopkov, saj Italija Slovenije ni obvestila o projektu, preden je obvestila svojo javnost. Italija je obravnavo terminala na kopnem v Žavljah začela z umeščanjem že leta 2000, o čemer Slovenija ni bila obveščena. Drugi terminal – na morju, pa je v novejši proceduri od leta 2004. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je ukrepalo takoj, ko je informacije dobilo. Tako je na načrtovanem delovnem srečanju minister za okolje in prostor Janez Podobnik italijanskemu veleposlaniku na začetku marca glede namere gradnje terminala zelo jasno izpostavil skrb Slovenije za ekosistem Jadranskega morja ter zaskrbljenost pred morebitnimi posledicami. Ob tem je Podobnik poudaril, da je Jadransko morje polzaprto oziroma zaprto morje, zato je sodelovanje obalnih držav pri katerih koli posegih toliko pomembnejše. Italijanski veleposlanik Daniele Verga pa je ministru Podobniku zagotovil, da je projekt terminala je 272,4 krat 108,6 metrov, v višino pa približno 42 metrov. Sestavljen naj bi bil iz dveh identičnih vzporednih rezervoarjev, s skupno delovno kapaciteto 320.000 kubičnih metrov. Sidrišče bo omogočalo oskrbo oziroma namestitev tankerjev velikosti od 70.000 do 160.000 kubičnih metrov. Tri dni po prvem pismu pa lo za dejavnost rafinerije in skladišče nafte. Obe pismi sta v gradivu vključevali le netehnični povzetek informacij projektov, zato je slovensko ministrstvo italijansko ministrstvo za okolje prosilo, da dokumentacijo dopolni. Hkrati pa jih je tudi opozorilo na določila evropskega prava. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor je izrazilo postavitve plinskih terminalov zgolj podjetniška ideja brez kakršnega koli uradnega statusa. Zagotovil je tudi, da bo Italija ravnala v skladu z evropskim pravnim redom in s konvencijo Espoo ter obvestila Slovenijo, če in ko bi projekt o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu dobil uradni status v Italiji. Minister Podobnik je po tem poslal pismo tudi italijanskemu ministru za okolje in prostor Alteru Matteoliju. V pismu ga je opozoril, da je slovenska javnost vznemirjena zaradi dejavnosti, povezanih z načrtovano gradnjo plinskega terminala v občutljivem ekosistemu skupnega zaprtega morskega zaliva, in ga prosil za informacijo o resnosti namere gradnje plinskega terminala.

Odgovori Italijanov in pošiljanje dopisov

Na začetku aprila je slovensko ministrstvo za okolje in prostor prejelo odgovor s priloženim gradivom, ki opisuje terminal na morju. Zgraditi nameravajo terminal iz betonske strukture, oprte na morsko dno. Predvidena velikost je ministrstvo prejelo tudi pismo z gradivom za terminal v Žavljah, v katerem italijansko ministrstvo za okolje navaja stališče, da ne gre za čezmejni vpliv. Terminal v Žavljah so opisali kot kopenski terminal s kapaciteto 280.000 kubičnih metrov in pomeni spremembo območja, ki je prej služitudi nasprotno mnenje italijanskemu, češ da pri gradnji terminalov ne bi šlo za čezmejni vpliv. Slovenija je izrazila tudi interes za vključitev v postopek, ko so še mogoče različice, in Italiji predlagala tudi, da bi želeli razviti primer dobre prakse skupnega sodelovanja in bilateralno srečanje. Istega dne, kot je bilo poslano pismo v Italijo, je minister za okolje in prostor Podobnik tudi Vlado Republike Slovenije seznanil z aktivnostmi glede postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah medresorske komisije za oblikovanje stališč glede problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Poglavitne naloge te komisije so tri, med njimi usklajevanje izhodišč in stališč za vključitev Slovenije v postopek celostne presoje čezmejnih vplivov na okolje načrtovanih posegov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju. Naloga komisije je tudi koordiniranje dela pristojnih ministrstev v zvezi z odzivi na problematiko plinskih terminalov v Tržaškem zalivu ter pripravljanje predlogov in strokovno usklajene študije o posegih in njihovih vplivih na morsko okolje. Sredi aprila je ministrstvo za okolje in prostor Italije slovensko ministrstvo obvestilo o začetku konference storitev. Gre za medresorski razgovor na temo kompleksnih projektov, v katerega je vključenih več administracij tako na državni kot na regionalni ravni. S konferenco se začne faza usklajevanja projekta, ki pa lahko traja več kot leto. Italija je Sloveniji posredovala tudi obsežno tehnično dokumentacijo o plinskih terminalih. Slovenija je po preučitvi Italiji odgovorila, da gre za projekta z verjetnim znatnim čezmejnim vplivom in da se Republika Slovenija želi vključiti v formalne postopke. Italijansko ministrstvo za okolje je Slovenija zaprosila tudi za pojasnila glede upoštevanja direktive o presoji vplivov (SEA) in fazo različic. Italijanskemu ministrstvu je Slovenija podala tudi predlog za bilateralni sestanek, na katerem bi se dogovorili o procesnih zadevah, in predlagala šestmesečni rok za izvedbo postopka v Sloveniji. Slovensko ministrstvo za okolje in prostor glede gradnje plinskega terminala v Tržaškem zalivu v prihodnje tako načrtuje bilateralno srečanje, na katerem se želijo dogovoriti o pristopu, oceni čezmejnega vpliva in o roku, v katerem bo slovensko ministrstvo italijanskemu posredovalo mnenja in pripombe glede različic projekta ter izvedlo posvetovanja o zmanjšanju ali odpravi čezmejnih vplivov načrta na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo tudi mnenje o načrtu in okoljskem poročilu, ki ga pripravljajo strokovnjaki. Skupaj s pripombami javnosti ga bo poslalo italijanskemu ministrstvu za okolje in prostor. Hkrati pa bodo v proces vključili strokovno in drugo zainteresirano javnost. Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor je poudaril, da so jadranske države Slovenija, Italija in Hrvaška z namero okrepitve sodelovanja za preprečevanje nesreč na morju podpisale trilateralni sporazum o pripravi skupnega načrta in njegovega izvajanja. To sodelovanje želijo nadgraditi z načrti rabe morskega obalnega ekosistema s pripravo načrta za trajnostno rabo virov Jadrana. Na začetku junija bodo v Portorožu na strokovni konferenci o trajnostnem razvoju na Jadranu podrobneje predstavili postopke in načrtovanje razvoja pri obalnih državah na Jadranu. Tako bo odprta pot k pravni podlagi za dosego ciljev, ki jih nalaga evropska morska strategija, in pripravljena direktiva, ki čaka, da vstopi v veljavo. V njej je tudi člen, ki določa, da je Jadran ekoregija Sredozemlja in da sta Slovenija in Italija državi, ki urejata upravljanje z morskimi viri v ekoregiji.

Ali sploh obstajajo dovolj močni (gospodarski) razlogi?
Zorko A. Cerkvenik iz družbe Istrabenz plini je spregovoril o gospodarskih razlogih za postavitev terminala. Povedal je, da gre za utekočinjen zemeljski plin, gre za isti energent kot je zemeljski plin, zanj pa je potreben transport s posebnimi tankerji večjih razsežnosti in tudi skladiščne kapacitete z dvakrat po 160.000 kubičnih metrov prostora v rezervoarih. Predvideni terminal ima kapacitete okoli osem milijard kubičnih metrov plina letno, kar je toliko, kot bi plina letno porabilo »osem Slovenij«. Ta terminal je povezan z italijansko mrežo s cevmi, kjer se plin transportira pod pritiskom. Na takih terminalih deluje okoli 35 zaposlenih. Gospodarski vidik postavitve plinskih terminalov vključuje več interesov. Z energetskega vidika zanesljivost oskrbe z energenti po svetu pada, kar je povezano tudi s politično varnostjo. Države se vojskujejo za energente, saj so ti po svetu razporejeni tako, da jih nekateri imajo, drugi ne, države pa želijo vplivati na distribucijo energentov. Italija in Slovenija nimata veliko energetskih virov in jih kupujeta. Jadransko morje se močno zajeda v sredino Evrope in je pomembna avtocesta za energente. »Vprašati pa se moramo, čigavo Jadransko morje sploh je in kdo lahko vpliva nanj,« je dejal Cerkvenik. Gospodarstveniki imajo neposreden interes za izpolnjevanje potreb trga. Italijanska vlada snuje terminal v Tržaškem zalivu v sodelovanju z Endeso, terminal na kopnem pa deželna vlada Furlanije – Julijske krajine v sodelovanju z Endesinim tekmecem, prav tako špansko energetsko družbo Gas Natural. Družbi vidita poslovni interes v tem delu morja, saj hočeta izkoristiti geostrateško lokacijo in tako priti do posla, pravi Cerkvenik. Prav nezanesljivost oskrbe pa je tista, ki te gospodarske interese povzroča. S terminaloma bi bilo v Italiji več plina. Z večjo ponudbo in ostrejšo konkurenco pa naj bi se znižale cene plina. Po mnenju Cerkvenika pa je pri takem objektu, kot sta plinska terminala na morju in na kopnem, treba preučiti vse mogoče vplive na ljudi, živali, zrak, vodo, morje, zemljo in ugotoviti prednosti in slabosti objekta. »Ekološki vplivi so veliki, Slovenci in Italijani pa smo tisti, ki bi morali vplivati na to, ali se to sme ali ne narediti,« pravi Cerkvenik. Po njegovem mnenju so prav ti trije interesi – energetski, ekonomski in okoljski – vplivni in najpomembnejši. Slovenci bi lahko imeli energetske koristi pri oskrbi, ekonomske bodo imeli Španci. »To pa ne gre skupaj, saj bomo okoljske vplive prenašali in posledice nosili mi. Terminala naj ne bo, če pa že, bi morali tudi Slovenci tržiti to geostrateško lokacijo Jadranskega morja,« meni Cerkvenik.

Negativni vplivi na turizem, ribištvo …
Proti gradnji plinskih terminalov pa so tudi turistični delavci in ribiči. Tomislav Čeh, predstavnik hotelov Lifeclass Portorož pravi, da vsaka taka intervencija vpliva na razvoj turizma. S postavljenim plinskim terminalom pa bi zavrli razvoj turizma v Sloveniji, saj bi namesto ustvarjanja in trženja butičnega turizma višjega razreda v Sloveniji lahko tržili le množični turizem kot marsikje drugje. Predsednik komisije za ribištvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije Loredano Glavič pa pravi, da tudi ribiči odločno nasprotujejo terminalu. Severni Jadran je zaprto in plitko morje, obremenitev tega dela pa je zaradi zaprtosti zelo visoka. Plinski terminal bi poslabšal kakovost življenja in marikulturo. Jadransko morje pri nas je omejeno na šest navtičnih milj, plovne poti pa še dodatno zmanjšujejo možnosti gospodarskega ribištva, pa tudi plitkost morja dodatno zmanjšuje te možnosti. Dodatno ohlajevanje morja bi povzročilo katastrofo. Zato ribiči pozivajo k preprečitvi gradnje terminalov zaradi zaščite kakovosti življenja v severnem Jadranu ter ohranitve panoge tradicionalnega morskega ribištva, saj se bojijo, da bi terminal pomenil smrtni udarec za ribištvo.

Vprašljiva je tudi varnost …

Bruno Potokar iz Uprave Republike Slovenije za pomorstvo opozarja na to, da bi plinski terminal, postavljen v morju, vplival na varnost plovbe in slovenski akvatorij. Leta 2000 je bil podpisan memorandum o soglasju o uvedbi skupnega plovnega sistema. Leta 2004 je začela veljati shema ločene plovbe, ki jo morajo upoštevati vse ladje, ki prihajajo in odhajajo. Tamponska cona tako ločuje prihajajoče in odhajajoče ladje. Približno sto metrov od državne meje pa obstaja kritično področje, saj tam na morju poteka »krožni promet«. V primeru postavitve plinskega terminala bi tako v obstoječi sistem postavili nevaren objekt. Tak objekt bi moral imeti zavarovano območje, ki bi onemogočalo približevanje plovbe ladij. Da pa bi bilo to mogoče izvesti, bi morali spremeniti shemo in prihajajoči pomorski promet poriniti bližje obali. Tako se postavlja vprašanje, ali bi severni del Jadrana sploh še bil varno območje za plovbo. Potokar pa opozarja tudi na dejstvo, da bi bilo na izpostavljenem delu težko zaščititi objekt tudi z vidika terorizma. Energetski objekt je, sodeč po zgodovinskih dejstvih, za terorizem lahko zelo privlačen, saj so imeli leta 1972 v Trstu zaradi podtaknjenega eksploziva požar na naftni cisterni. Torej je projekt plinskih terminalov tudi z vidika tovrstne varnosti vprašljiv. Franco Juri iz Združenja civilnih iniciativ Istre pravi, da je lokacija plinskega terminala na morju sporna že od začetka, saj posega v suverenost druge države. Na drug način pa je zelo sporna tudi lokacija za gradnjo sicer cenejšega kopenskega terminala v Žavljah. V okolici plinskega terminala naj bi obstajala osemkilometrska varnostna cona z nenaseljenim območjem. Okolica Žavelj pa je naseljena s prebivalci Slovenije in Italije, saj so Žavlje le dva kilometra oddaljene od državne slovensko-italijanske meje, torej varnostna cona ne obstaja. Pri družbi Endesa upajo, da bodo oblasti zaradi varnostnih in okoljskih učinkov bolj naklonjene gradnji terminala na morju. Tudi prebivalci so na referendumu leta 1996 že zavrnili gradnjo kopenskega terminala za utekočinjeni plin, ki naj bi ga tam zgradila energetska družba Snam.
Gospodarski interesi nad voljo ljudstva?
Tako se je glede gradnje plinskih terminalov začela že zadnja faza – o presoji okoljskih učinkov. Glede Žavelj Slovenija sploh ni bila vključena, čeprav italijanski okoljevarstveniki opozarjajo, da niti ni predvidene smeri plinovoda, saj še ne vedo, kdo bo kupec plina iz tega plinovoda. Predsednik Furlanije – Julijske krajine Ricardo Illy lobira v Sloveniji, da bi postala eden od kupcev, saj je v projekt vključen tudi Illy z družinskim kapitalom. Nedavno je na menedžerski konferenci v Portorožu prepričeval slovenske menedžerje, naj se preusmerijo iz nakupa ruskega plina na plin iz omenjenih terminalov. Pa smo v Sloveniji pripravljeni plačati tako ceno? Vprašanje o postavitvi plinskih terminalov je torej okoljsko, politično, javnopravno in gospodarsko vprašanje o tem, če in kje bodo plinski terminali v Tržaškem zalivu. Gre za načela mednarodnega prava in pomorskega okoljskega prava – pravna načela, ki jih mora Slovenija uveljaviti. Podobnik pravi, da so postopki civilne iniciative in javnosti zelo zaželeni, slovenska javnost naj tako pomaga vladi. Slovenci smo v peticiji do zdaj zbrali že več kot 35.000 podpisov proti gradnji plinskih terminalov, kar je po mnenju Podobnika dodatna zaveza za predstavnike oblasti. »Nikakršen argument ne odtehta skrbi za okolje in kakovost življenja domačinov,« pravi domačinka. Še več, gre za obče nacionalni problem Slovenije. Slovenija bi morala bolj nasprotovati terminaloma. Meddržavno sodelovanje moramo poudarjati na vseh ravneh. »Naš cilj ni doseči, da bi Italija čim bolj upoštevala naše pripombe, temveč, da naj se terminali ne gradijo,« je dejala. Vsi si želimo imeti čisto okolje, v katero lahko pridemo in v katerem lahko živimo, voljo ljudstva pa je tudi treba upoštevati.

Vir: http://www.profit-on.net/index.php?id=8&lang=sl&article_id=361

--------------------------------------------------------

Res je kar nekaj zapisanega, vendar mislim, da je kar dobro opisano iz vseh vidikov! Wink

_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Mirč · Objavljeno: 13 Jan 2007 09:37 Naslov sporočila:

samo mimogrede...Leta 2000 je bil podpisan memorandum o soglasju o uvedbi skupnega plovnega sistema. Leta 2004 je začela veljati shema ločene plovbe, ki jo morajo upoštevati vse ladje, ki prihajajo in odhajajo.
na vprašanje kaj se zgodi, če bi ena od podpisnic kršila ta memorandum je sledil odgovor, nič, ne bi veljal več.
Odgovor ne spomnem se katerega člana ministrstva za promet...no upam, da me kdo demantira.
Sploh pa je endesina shema plovbne poti zanimiva, saj se varnostni radius pri plovni črti kar zgubi na slo strani.
Bom poskusila dobiti grafično gradivo ki je bilo včeraj prikazano
LP Mirč

Sergej · Pridružen/-a: 12.09. 2006, 21:29 Prispevkov: 664

Ta varnostna območja so pa precej večja od monih laično ocenjenih. To kaže na možnost (verjetnost) nekih povsem političnih ciljev, ki niti slučajno niso dobronamerni.

Kajtimar · Objavljeno: 13 Jan 2007 12:51 Naslov sporočila:

Ker je bilo nekaj govora o nevarnosti nastanka aerosolnega oblaka dajem link, kjer je prikazana eksplozija aerosolne (termobarične) bombe:

http://www.nawcwpns.navy.mil/clmf/faeseq.html

Iz posnetkov je razvidno, da najprej pride do razbijanja telesa bombe ter razpršitve propilenta v aerosolni oblak. Ta se meša z zrakom (kisik!) in zaradi teže spušča proti tlom (ne pa dviga!). Ko je dosežena vnaprej izračunana mešanica aerosola in kisika, sekundarni vžigalnik vžge aerosolni oblak ter povzroči eksplozijo...

Lep dan vsem skupaj... Smile

_________________
Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, vendar za prvo nisem popolnoma prepričan!

A. Einstein

Mirč · Objavljeno: 13 Jan 2007 13:02 Naslov sporočila:

...torej Sergej, ...sem te prosila za tvoj mail, da ti preprosto mailam vse skup, ker sem za sofisticirane postopke na pc-ju prava izguba,....ti pa si mi poslal ZS iz DN....saj tega bi našla tud sama, pa si ne znam pomagat.
Kar pa se tiče ekspeditivnosti, pa je tako, da smo ali nismo?!?
tako se dela!
Mirč

Mirč · Objavljeno: 13 Jan 2007 14:34 Naslov sporočila:

Priporočam branje današnjega Dnevnika (priloga, str, št.10) interviju z D'Alemo.....se izplača.
Linka še nimam, pa tudi na spletu še nisem našla, ničesar.
Mirč

Matjaž · Objavljeno: 14 Jan 2007 14:35 Naslov sporočila:

_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Matjaž · Objavljeno: 15 Jan 2007 07:28 Naslov sporočila:

Odločil sem se, da gremv Slovenijo peš

Intervju Massimo D'Alema, italijanski zunanji minister
Odločil sem se, da gremv Slovenijo peš

sobota, 13.01.2007
Tekst: Franco Juri

LJUBLJANA - Massimo D'Alema je italijanski zunanji minister, podpredsednik vlade in predsednik največje stranke vladne koalicije (Levi demokrati), najbolj reformirane od potomk nekdanje komunistične stranke. Ima nedvomno karizmo: besede, ki jih izbira, tehta filigransko, s preudarno retoriko, a na koncu vsakega umirjenega odgovora je moč zaznati tu pa tam, med vrsticami, tudi polemično ostrino.

Sedeminpetdesetletni rimski politik je v Italiji vse bolj popularen. Med letoma 1998 in 2001 je kot predsednik vlade nasledil Romana Prodija, zdaj pa je prvi diplomat v Prodijevi vladi. Mnogi mu, poleg nekaj pregovorne aristokratske vzvišenosti, pripisujejo predvsem izjemne diplomatske spretnosti, tako doma, v težkih pogajanjih znotraj heterogene levosredinske koalicije, kot tudi na mednarodnem parketu, kjer je nedavno blestel z mirovno pobudo za Libanon.

D'Alema najraje govori o velikih svetovnih temah. Dobesedno žari, ko pripoveduje o ravnokar končanem obisku v Čilu pri prijateljici in predsednici Michelle Bachelet. D'Alema je Čilencem na veliko pomagal v boju proti Pinochetovi diktaturi. Danes nasmejano razlaga, kako so se tam stvari spremenile na bolje in kako so ga prijazno sprejeli tudi častniki čilske vojaške mornarice. Nekoliko manj opazno pa ga navdušuje lokalna bilateralna diplomacija.

V Slovenijo je prišel pet let po zadnjem uradnem obisku kakega italijanskega zunanjega ministra. Z njim je zapihal nov in za slovensko manjšino v Italiji obetaven veter, drugih novosti, rešitev ali odgovorov na še odprta dvostranska vprašanja pa Sloveniji ni privoščil.

Intervju z zunanjim ministrom D'Alemo (ki se ga, tako je običaj v Italiji, naslavlja s predsednikom, ker je podpredsednik vlade, bivši predsednik vlade in predsednik stranke) smo opravili v rimski Farnesini v torek, na dan njegovega prihoda v Novo Gorico, in to takoj po njegovem pogovoru s Terryjem Davisom, generalnim sekretarjem Sveta Evrope.

Gospod predsednik, ali lahko nadaljujeva od točke, kjer sta ostala s predhodnim sogovornikom (generalnim sekretarjem Sveta Evrope), torej pri pobudi Italije proti smrtni kazni v okviru dveletnega mandata Italije v varnostnem svetu?

Ja, seveda. Z generalnim sekretarjem Sveta Evrope sva se ravnokar pogovarjala o skupnem stališču do tega vprašanja. Strinja se z italijansko pobudo, katere namen je spodbuditi razpravo o predlogu moratorija na smrtno kazen v okviru generalne skupščine Združenih narodov: sprejeli naj bi resolucijo, ki bi od vseh držav članic terjala ustavitev izvrševanja smrtne kazni. Naš cilj je, da bi nosilec te pobude postala Evropska unija. O predlogu bodo v četrtek razpravljali evropski politični direktorji, prizadevamo pa si prepričati EU, da prevzame to pobudo.

Je Evropska unija enotna do tega vprašanja?

Na začetku je znotraj EU prevladala zamisel o izjavi, ki je bila že pripravljena in podpisana s strani vseh članic in drugih držav, ki njeno vsebino podpirajo. Sprejeta pa je bila tudi odločitev, da bi glasovanje o dokumentu preložili za eno leto, na naslednjo generalno skupščino. Po usmrtitvi Sadama Huseina in odzivih javnosti smo šli ponovno "v napad", da bi pospešili sprejem deklaracije.

So v Evropi tudi nasprotovanja taki pobudi?

Ja, obstajajo nekateri pomisleki pri tistih, ki menijo, da bi to sprožilo nejevoljo v nekaterih državah…

... v Združenih državah Amerike?

Ja, a tudi v drugih državah, kjer imajo smrtno kazen. Vendar imam vtis, da se tudi javnost v ZDA vse bolj usmerja pravilno. Nekatere zvezne države so že ustavile izvrševanje smrtne kazni, tudi v ameriški javnosti poteka zanimiva razprava o tem. Naša pobuda nima in noče imeti protiameriškega značaja.

Z zmago demokratov v kongresu se najbrž politična klima tudi tam spreminja, pa tudi odnos do multilateralizma. Kako gledate na dogajanje onstran Atlantika?

V ZDA so se težnje po ponovnem oživljanju tesnejšega sodelovanja z Evropo pojavile že pred zmago demokratov, po presoji negativnih rezultatov unilateralne politike, ki so jo vodili v zadnjih letih. Ni dvoma, da se Američani soočajo z negativnimi posledicami strategije tako imenovane vojne proti terorizmu. Nahajajo se v zelo zapleteni politični tranziciji, ki je polna negotovosti, kjer je med ugotovitvami Baker-Hamiltonovega odbora, ki svetuje hiter umik iz Iraka, in nedavno Bushevo odločitev, da dodatno krepi vojaško prisotnost v Iraku, opazno veliko protislovje.

Torej nismo pred spremembo ključne orientacije ameriške politike, temveč pred protislovnimi signali, ki izdajajo bolj krizo in negotovost kot pa novo politiko, za katero upamo, da bo vendarle dozorela.

Gospod D'Alema, bili ste eden ključnih pobudnikov mirovne misije ZN v Libanonu, v kateri je udeležena tudi Slovenija. Večkrat ste izjavili, da bi njen morebitni uspeh omogočil podoben poskus v Gazi. Menite, da je to mogoče, ob tradicionalnem nasprotovanju Izraela internacionalizaciji mirovnega procesa v Palestini?

Seveda! Vendar pa se mirovna misija v Libanonu ni začela z modrimi čeladami, temveč z resolucijo varnostnega sveta, ki zahteva ustavitev spopadov in nakazuje perspektivo stabilizacije za celotno območje in tudi potrebne korake. V okviru tega dodeljuje mandat mednarodnim silam. Torej ni mogoče poslati modrih čelad v Gazo kar tako… Ključno vprašanje je, po mojem mnenju, omogočiti in pospešiti mirovni proces med Izraelci in Palestinci z jasno resolucijo varnostnega sveta, ki naj upošteva in vključi ključna načela "road map". V tem okviru bi bilo mogoče računati tudi na mednarodno prisotnost.

Ste o tem govorili z Olmertom?

Govoril sem z vsemi in prav danes sem prebral intervju s Šimonom Peresom, podpredsednikom izraelske vlade, v katerem z naklonjenostjo govori o možnosti navzočnosti evropskih opazovalcev v Gazi. To je vprašanje, ki smo ga mi načeli in o katerem se je razvila intenzivna razprava. Morda rešitev res ni še blizu, vendar nekaj pozitivnih znamenj je…

Jasno pa je seveda, da spora ne moremo razumeti zunaj širšega bližnjevzhodnega konteksta. Pomembno je ponovno pognati mirovni proces, utrditi premirje in spodbuditi neposredna pogajanja med Palestinci in Izraelci. Prvi korak v to smer je bilo srečanje med Olmertom in Abujem Mazemom. Razmere so zelo zapletene, mi kot Evropa pa pritiskamo, da bi se omogočil mirovni proces v vsej regiji, kjer je vendarle izraelsko-palestinski spor srž problema.

Kot Evropa, pravite, torej je vsaj pri Bližnjem vzhodu pričakovati enoten nastop Evropske unije in njenih članic? Vi se za to zelo zavzemate…

Osebno menim, da želi Evropa s svojo pobudo v Libanonu, ki je bistveno okrepila prizadevanja Združenih narodov, odigrati aktivnejšo vlogo na Bližnjem vzhodu. V preteklosti je Evropa predvsem plačevala: bila je "payer" in ne "player", igrala pa je neznatno politično vlogo. Zdaj si prizadevamo, da bi Evropa zavzela pomembnejše mesto, v prepričanju, da je mogoče izolirati in premagati terorizem predvsem s podporo bolj zmernim in demokratičnim strujam v arabskem svetu. Te struje pa se lahko krepijo samo, če se bo mednarodna skupnost prepričljivo zavzela za reševanje problemov in utrjevanje miru. V nasprotnem primeru se bosta nasilje in terorizem krepila.

Pa pridiva bliže, k slovensko-italijanskim odnosom; danes boste leteli najprej v Gorico in Novo Gorico, kjer bosta s slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom simbolno prečkala državno mejo…

To ni le simbolno, to bo prav fizično prečkanje meje. Odločil sem se, da na poti v Slovenijo, namesto da bi prečkal mejo z letalom, pridem k vam kar peš.

Vaš obisk prihaja več kot pet let po zadnjem uradnem obisku zunanjega ministra Renata Ruggiera v Ljubljani 11. septembra 2001. Nato je sledilo dolgo zatišje. Celo prvega maja 2004, ko je Slovenija slavnostno vstopila v EU, je bil v Gorici ob predsedniku evropske komisije Romanu Prodiju v imenu italijanske vlade prisoten le državni podtajnik Roberto Antonione. Ministra pa ni bilo. Vaš prihod v Gorico nekoliko popravlja takratni vtis. Je mar usoda, da morajo levosredinske vlade vselej nadoknaditi izgubljeni čas in izgubljene priložnosti drugih vlad? Vem, da je vprašanje zelo politično…

Ne bi rad polemiziral z drugimi vladami. Zavedamo se vpliva določene dediščine protislovanskega nacionalizma, ki je delno pogojevala italijansko desnico, čeprav se je v zadnjih letih tudi desnica poskušala otresti tega vpliva. Mi smo vselej menili, da je najboljši način reševanja odprtih vprašanj med Italijo in Slovenijo ali med Italijo in Hrvaško podpora oziroma spodbujanje evropske integracije teh držav. Zato smo bili vedno odločni zagovorniki širitve Evropske unije in vstopa Slovenije vanjo. Danes podpiramo širitev na Hrvaško, jasno, pri tem pa priporočamo dosledno vedenje hrvaških oblasti. To je bila stalnica naše politike.

Mi smo torej tam (v Gorici) zaradi doslednosti z našo politiko, ne pa zato, da popravimo pomanjkljivosti drugih. Spominjam se, da so v letih, ko se je odvijal proces približevanja, vlade leve sredine ta proces odločno in dosledno podpirale. Bili smo predhodniki te integracije tudi s spodbujanjem specifičnih pobud, kot je bila SEP (Srednjeevropska pobuda) ali trilaterala z Madžarsko z mariborskim sestankom. Nadaljujemo politiko, ki se je v zadnjih letih nekoliko ohladila, ker ni bila v strunah desnice.

Minister Ruggiero je takrat izjavil, da med državama ni več dvostranskih odprtih vprašanj. Se strinjate s to oceno? Ste pripravljeni zagotoviti, da ni več problemov, na primer v zvezi z istrskimi nepremičninami in odškodnino, ki jo je Slovenija nakazala na fiduciarni račun? Kaj storiti sedaj, bo Italija končno dvignila ta denar? Je ta zgodba zaključena?

Ne vem. To so zelo občutljive teme, ne bi hitel z iskanjem improviziranih rešitev za probleme, ki prihajajo od daleč. Mislim, da se lahko pogovarjamo o teh vprašanjih neobremenjeno, predvsem pa poskusimo ustvariti ugodno okolje. Med sosednjimi državami vedno obstaja nekaj odprtih vprašanj. Pogovarjali se bomo tudi o drugih vidikih: o energetski politiki, varstvu okolja in seveda o problemih obeh manjšin. Vsa ta vprašanja je treba spraviti v okvir normalnih odnosov, da jih razbremenimo konfliktnosti in nezaupanja, ki je žal dediščina polpretekle zgodovine.

Kako?

Nimamo posebnih rešitev. Kar nas zadeva, moramo uresničiti določila zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki je bil doslej uveljavljen le delno. Zaščitni zakon smo želeli in sprejeli v levi sredini leta 2001, v naslednjih letih pa žal ni bil primerno "implementiran", kot pravijo Angleži.

Ja, zdaj postaja implementacija zaščitnega zakona dejansko boljša, a to poglavje zadeva slovensko manjšino. Kaj pa vozel ezulskega premoženja in odškodninskih sredstev, ki jih je Slovenija nakazala po mednarodnih pogodbah? Lahko pričakujemo v Ljubljani kak "scoop", posebno presenečenje v zvezi s tem?

Ne, nobenega "scoopa".

Zgodba se torej nadaljuje tako, nedorečeno?

Se nadaljuje(premolk) v novem ozračju vzajemnega zaupanja, kot glede slovenske manjšine.

Oprostite, predsednik, ne govorim o manjšini, govorim o odškodninah istrskih optantov in o znamenitem fiduciarnem računu, ki izhaja iz implementacije Rimske pogodbe. To je kot nekakšen okostnjak, ki se vsakič, ko odpremo omaro, sesuje na nas… Vsi se sprašujejo, kdo bo tisti italijanski zunanji minister, ki bo končno zaprl to poglavje.

Problem je v tem, da bo treba oceniti z upravičenci ustreznost določenih zneskov na način, ki nam bo omogočil zaključiti to zgodbo brez kasnejših zapletov.

Razumem. Greva k energiji in varstvu okolja. Tako pri nas kot tudi v Italiji poteka vroča razprava o plinskih terminalih, ki so v teh časih zelo modni, še posebno zaradi sporov med Rusijo in Ukrajino oziroma Belorusijo. Polemika se je še posebej zaostrila glede dveh terminalov, načrtovanih v Tržaškem zalivu, ob sami meji. Pred dnevi je slovenska vlada izrazila dokaj jasno nasprotovanje obema terminaloma zaradi pričakovanih škodljivih in celo uničujočih čezmejnih vplivov. Najbrž se boste o tem pogovarjali…

Jasno, da se bomo o tem pogovarjali. Terminali za uplinjanje so zgrajeni ob polnem spoštovanju evropskih normativov, ki nas povezujejo s Slovenijo. Italija ne ugovarja podvojitvi zmogljivosti slovenske jedrske elektrarne, ki je morda še večji problem, kot so terminali. Jasno je, da morajo vsi ti objekti izpolnjevati vse norme varnosti in varovanja okolja, ki so skupne državam Evropske unije.

Ob tem pa menim, da ima sleherna država pravico slediti svojim ciljem. Italija, na primer, se je odrekla razvoju jedrske energije in želi zmanjšati odvisnost od nafte, zato dajemo prednost naravnemu plinu. Ne moremo preživeti ob svečah. Plin ni nekaj "modnega", to je strateški vir v naši energetski strategiji, zato smo se odločili za namestitev določenega števila plinskih terminalov ob naših obalah.

Menite, da sta terminala v Tržaškem zalivu res tako nujno potrebna?

Mi ju ocenjujemo za potrebna, vendar se o tem lahko pogovarjamo. Lahko se pogovarjamo o varnostnih ukrepih, za katere slovenska stran meni, da bi bili koristni. Mislim, da plinski terminal vendar ni objekt s posebnim okoljskim tveganjem, z vidika varnosti pa obstajajo evropski standardi, ki jih želimo upoštevati in spoštovati. Pri tem sodelujejo zasebne družbe. Če želi slovenska vlada sodelovati pri presoji vplivov in nadzoru, je to povsem legitimno. Zasebniki dobijo zakonite koncesije, ni vlada tista, ki gradi terminale.

Toda nasprotovanje terminalom je močno tudi v Italiji, pri prizadetih lokalnih skupnostih…

V Italiji lokalne skupnosti najraje ne bi imele ničesar takega. A to ni realno: če nočemo premoga, ker onesnažuje, nočemo nafte, ker povzroča učinek tople grede, nočemo jedrske energije, ker se lahko zgodi Černobil, nočemo plina… (smeh) ne vem, kaj si želimo, toda nekaj moramo vendar imeti! Zato imamo v programu neki minimum, paket sedmih ali osmih plinskih terminalov. Tudi v Tržaškem zalivu, ker tam že obstaja ustrezna pristaniška infrastruktura. Bomo videli. Za zdaj sta tam predvidena dva terminala - eden sredi zaliva, ki morda je bolj opazen, zato tudi bolj vprašljiv, drugi pa v zalivčku, v tržaški industrijski coni, ki je zato manj sporen. Razmere bomo ocenili primerno in modro.

Boste govorili tudi o hrvaških namerah v Jadranu, o ekološko-ribolovni coni? Gre za skupen problem, tudi Italije in Slovenije.

Res je to skupen problem. Od Hrvaške moramo zahtevati spoštovanje obveznosti, ki jih je sprejela do Evropske unije. Do tega vprašanja smo se že opredelili in se uskladili s Slovenijo in jasno je, da ne moremo sprejeti enostranskih potez, kot jo je potegnila Hrvaška.

Kako gledate na vstop Hrvaške v EU, ki se časovno vse bolj odmika?

Naklonjeno, pozitivno. Hrvaška vlada naj pristopa dosledno; res je, da je doslednost včasih naporna, vendar stvari gredo naprej, tudi v primeru pravic in dostopa italijanskih državljanov do hrvaškega nepremičninskega trga. Mi smo naklonjeni nadaljnji širitvi, četudi so znotraj EU tudi bolj skeptična stališča. Toda Italija je prepričana, da mora ves zahodni Balkan gledati na EU kot na končno postajo. Le znotraj EU bodo na Balkanu preseženi nacionalistični, etnični ali verski spori, zaradi katerih je bilo v zadnjih letih prelite toliko krvi.

Kakšno je vaše stališče do Kosova - obstaja nevarnost, da postane kosovska neodvisnost začetek verižne reakcije s podobnimi zahtevami tudi v Evropi?

(smeh) Bolj kot začetek je Kosovo zaključek verige…

Mislim na Pridnestrje, Abhazijo, baskovske dežele in druge podobne primere… Menite, da smo v Evropi že imuni za take pojave?

Nismo imuni, v teh letih se je pojavilo tudi po Evropi kar nekaj nacionalističnih gibanj in koalicij, vendar ima balkansko dogajanje neko svojo dramatično specifičnost. Ko se je mednarodna skupnost odločila za poseg na Kosovu, naš namen ni bil zagotoviti neodvisnosti te dežele. Prepričani smo bili, da je zaščita albanske manjšine mogoča znotraj zvezne države, sposobne zagotoviti medetnično in medversko sožitje. Če te možnosti ni bilo, za to ni odgovoren Zahod, večji del odgovornosti so nosili vodilni srbski politiki, kar potrjuje tudi Črna gora.

Velika večina kosovskega prebivalstva danes meni, da je neodvisnost edini možni izhod, in tudi meni se zdi nemogoče, da bi na Kosovu lahko ponovno vzpostavili efektivno suverenost Srbije. Rešitev se je treba lotiti s spoštovanjem srbske občutljivosti in z mednarodno zaščito srbske manjšine ter tamkajšnje srbske verske in kulturne dediščine.

Po srbskih volitvah 21. januarja letos se bodo začela pogajanja na podlagi ocen in smernic Marttija Ahtisaarija. Želimo si čim bolj soglasne rešitve. Veliko je odvisno od političnega razreda, ki se bo v Srbiji uveljavil po volitvah. Tudi brez Kosova Srbija ostaja pomembna država v regiji. Vendar se mora otresti lastnih fantomov, arhaičnega nacionalizma in skušnjav po dominantni vlogi, kot jo je poznala v preteklosti. Srbija se mora pogumno ozreti v prihodnost. Pomemben del srbskega vodstva se tega zaveda in gleda naprej. Upati je, da bo ta pogled potrjen tudi na volitvah.

Vas morda kaj skrbi prevlada nemškega in avstrijskega kapitala namesto italijanskega na zahodnem Balkanu in tudi v Sloveniji? Pri nas na primer prevladujejo avstrijske banke, z redkimi izjemami, kot je banka San Paolo Intesa.

Ne, nismo posebno zaskrbljeni. Seveda si želimo še naprej spodbujati italijansko podjetništvo in vlaganja v srednji in vzhodni Evropi, kjer so naše finančne ustanove vse bolj prisotne. Poleg banke San Paolo Intesa so tukaj še finančna korporacija Assicurazioni Generali, predvsem pa Unicredit, ki je tudi solastnik nekaterih tistih nemških in avstrijskih bank (smeh).

Sicer pa je v teh velikih gospodarsko-finančnih integracijah pomembno, da ne ostanemo vedno drugi. Občasno je lepo biti tudi prvi.
----------------------------------------------------------
VIR: http://www.dnevnik.si/novice/objektiv/222619/
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

___ Domov ___ Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

_ Domov _

Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se

Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli