Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Mirč · Objavljeno: 13 Feb 2007 18:02 Naslov sporočila:

13.02.2007

Drnovšek protiv zaoštravanja s Hrvatskom

Ljubljana optužila prošli vikend Zagreb da je 'krivotvorio' katastarske knjige o spornom graničnom teritoriju

Drnovšek traži od vlada da riješe probleme

Predsjednik Slovenije Janez Drnovšek u subotu se prilikom susreta sa slovenskim novinarima u mjestu Zreče izjasnio protiv zaoštravanja odnosa s Hrvatskom, naglasivši da dvije vlade trebaju sjesti i početi rješavati otvorena pitanja, kako odnosi ne bi stalno dolazili u ciklične krize i incidentne situacije. Prema glavnom tonu slovenskih medija posljednjih dana, razlike u gledanjima na neriješena granična pitanja glavni su problem u određivanju preciznijeg termina za zajednički sastanak hrvatske i slovenske vlade, a ujedno i razlog zbog kojega nije došlo do neformalnog sastanka predsjednika Janeza Drnovšeka i Stjepana Mesića u Bjelovaru. Drnovšek međutim nije potvrdio pretpostavke da je od susreta s Mesićem odustao na sugestiju vlade, što je u komentaru iznio oporbi bliži ljubljanski Dnevnik, nego je otkazivanje susreta obrazložio nedostatkom novih elemenata u dijalogu između država. Drnovšek je, navodi Delo, rekao da se je na jednom od prijašnjih susreta s hrvatskim predsjednikom iznio "neka moguća rješenja" glede stare devizne štednje hrvatskih državljana, a predsjednik Mesić trebao je proučiti kako se na hrvatskoj strani gleda na pitanje granice, a sve radi "poticanja dijaloga vlada". Drnovšek je, kako piše vodeći slovenski list, ocijenio da u sadašnjem trenutku, koliko je njemu poznato, u pogledu tih pitanja nema novih elemenata za nastavak dijaloga iako je on osobno ispunio ono što je na prijašnjem neformalnom susretu predsjednika bilo dogovoreno. Da slovenska strana očekuje da će uoči eventualnog sastanka vlada hrvatska strana izaći s konkretnim prijedlozima o rješenju graničnih sporova, izjavio je u četvrtak u posebnoj emisiji komercijalne televizijske postaje PIOP-TV o slovensko-hrvatskim odnosima i predsjednik slovenskog vanjskopolitičkog parlamentarnog odbora Jože Jerovšek, inače član stranke premijera Janeza Janše.

Ljubljansko Delo je u jučer izašlo s velikim prilozima u kojima ponovno ističe "spornost" granice na Dragonji, s izazovnim naslovom "Hrvatska prodaje našu zemlju" na prvoj stranici. Pri tome se ponavljaju već poznata stajališta Ljubljane o tome da je Hrv atska "krivotvorila" katastarske knjige jer su se, navodno, spomenuta "sporna" zemljišta izvorno vodila u slovenskom Piranu, a ne u hrvatskim Bujama, iznoseći o tome tvrdnje Marjana Podobnika i Joška Jorasa, ljudi bliskih Slovenskoj pučkoj stranci (SLS). Dio spomenutih "spornih" parcela uz lijevu obalu Dragonje općina Buje prodala je stanovitom Dinu Benčiću iz Kaštela iako njima kao svojim vlasništvom upravlja slovenski fond za poljoprivredna zemljišta i šume, tvrdi za Delo Joras, koji dodaje da on ima i dokaze da su ti tereni slovenski. "Više od Jorasovih dokaza brine činjenica da hrvatska država već niz godina sustavno rasprodaje slovensku zemlju, pa čak i onu koju je Jorasu u zakup dao slovenski fond", navodi Delo u prilogu Borisa Šuligoja. List iznosi i Jorasovu ocjenu da Hrvatska "na spornom teritoriju cijelo vrijeme sistematski učvršćuje svoj posjed i promišljeno mijenja vlasništvo", a slovenska strana unatoč najava o tome da će djelovati nije sa svoje strane jednostrano "pomaknula nijedan kamen" na tom području.
(agencije)

nekaj utrinkov bratov Hrvatov
Mirč

Kajtimar · Objavljeno: 13 Feb 2007 18:23 Naslov sporočila:

To bi lahko bila samostojna tema, Mirč. V "utrinkih" ni niti enega samega samcatega plinskega terminalčka. Wink

Lep večer vsem skupaj... Smile

_________________
Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, vendar za prvo nisem popolnoma prepričan!

A. Einstein

Mirč · Objavljeno: 13 Feb 2007 21:06 Naslov sporočila:

Kajtimar, vem, da ni, vendar sem nameravala dodati drugi komentar na to temo, a kaj ko komaj uspem občasno pokukati na net. Tisti članek naših sosedov pa bom očitno morala bolje prebrati, je malo zapleten, glede na to, da mi je hrvaška strategija manj znana od italijanske...pa tudi od slovenske Smile

No pa preberite prej vi. Smile

p.s. sem pa imela tudi izključeno linijo...zakaj naj ostane uganka Confused

Stranci odustali od LNG-a

Hrvatska strana želi pravo veta u konzorciju iako bi domaće tvrtke u imale četvrtinu vlasništva terminala

Ni na posljednjem sastanku stranih i domaćih patrnera Adria LNG konzorcija: francuskog Totala, njemačkih E.ON-a i RWE Transgasa, austrijskog OMV-a, slovenskog Geoplina, te domaćih tvrtki Plinacra, Ine i HEP-a predvođenih Željkom Tomšićem, pomoćnikom ministra gospodarstva za energetiku i rudarstvo iz resornog ministarstva, po tko zna koji put do pozitivnih rezultata nije došlo. Dogodilo se upravo suprotno, stranci su nam se, kao i u slučaju Družbe Adria, doista zahvalili na "suradnji".

Odbačeni prijedlozi
Naime, prema pouzdanim informacijama sudionika sastanka predstavnici navedenih tvrtki i Ministarstva gospodarstva sastali su se 7. siječnja. Tijek pregovora, zamišljenog kao pomirba zavađenih strana, otišao je potpuno u krivom smjeru kada su stranci od tri hrvatska prijedloga svaki od njih odbacili kao neosnovan. Prvi prijedlog hrvatske strane bio je pravo veta na svaku odluku budućeg konzorcija iako bi domaće tvrtke u ukupnom vlasništvu terminala sudjelovale s četvrtinom, odnosno 25-postotnim udjelom u Adria LNG-u. Taj su zahtjev stranci, iako bi se terminal gradio na hrvatskom tlu, smatrali arogantnim. Zašto, indirektno nam je objasnio nam Zalán Bács, član Uprave Ine i direktor Poslovne funkcije financija te naftne kompanije, usporedivši današnja hrvatska potraživanja s nekadašnjim mađarskim pri dokapitalizaciji Ine. "Mol je pri kupnji 25 posto + 1 dionice Ine stekao pravo ulaganja veta na kontrolu tvrtkinih financija, na sve Mađarima "sumnjive" odluke "teže" od osam milijuna dolara te na eventualnu promjenu profila kompanije", objašnjava Bács ciljajući na moguću jednostranu odluku hrvatskih članova Uprave Ine da kompanija sve segmente poslovanja osim benzinskih postaja proda. Ipak, nagašava, nikako ne drži da bi netko u Upravi to i htio, već samo priča "što bi bilo kad bi bilo". No temeljni akt koji određuje pravila uspostavljanja odnosa među tvrtkama članicama, njihova financiranja i odnosa unutar konzorcija Memorandum je o sporazumijevanju. Stranci i na njega prigovaraju jer se u inozemstvu izrađuje "džentelmenski", pa se dogovor postiže tek kada se svi partneri međusobno dogovore. U nas pak to nije slučaj. Primjerice, u Ustavu RH stoji odredba po kojoj se "kvalificiranom veličinom smatra sve iznad 50 posto". U slučaju Adria LNG-a Memorandum predviđa da o poslovnim potezima konzorcija odlučuje kvalificirana veličina koja čini 61 posto glasova članica, a ako "kojim slučajem" na vetu investira još 25 posto, kvalificiranu većinu to stavlja na 75 posto suvlasništva. Tu promjenu, u europskim okvirima, apsolutnu većinu hrvatskih tvrtki u međunarodnom konzorciju članice ne mogu i ne žele prihvatiti. Štoviše, drže da s predstavnicima naših vlasti i kompanija više ne trebaju čak ni raspravljati o tome. S obzirom na to o kojim je tvrtkama riječ, doista ništa čudno da im se kao zapreka stvori birokracija zemlje od 4,5 milijuna stanovnika.

Doista, dodatnih 25 posto za hrvatsku stranu stavlja nas u predominantnu poziciju, što strancima, kao glavnim igračima u LNG konzorcijima diljem svijeta, nikako nije u cilju. "Hrvatska s druge strane traži 25 posto kao dodatno osiguranje za ulaganje veta kada poželi mijenjati poslovne odluke konzorcija, što je neviđen presedan", kaže sugovornik Poslovnog dnevnika, inače respektabilni poslovni savjetnik u upravi poznate srednjoeuropske naftne kompanije. Iz prve odluke hrvatskog Ministarstva proizlazi i druga koja također predstavlja loš signal stranim ulagačima. Naime, da bi se mogla realizirati prva odluka, trebalo bi mijenjati sustav odlučivanja i kvalificiranu veličinu za donošenje odluka. Jedno implicira drugo pa su odustajanja stranaca iz Adria LNG konzorcij isprovocirana dvama razlozima: prvim - izrazito ekstremnim zahtjevima, i drugim - signalu svim ostalim ulagačima da nam se vjerovati još ne može.

Koliko vlasnika
No priči tu nije kraj - ona zapravo tek počinje. Na izričitu želju ministra gospodarstva Branka Vukelića Ina, HEP i Plinacro ovih će dana osnovati zajedničku tvrtku "LNG Hrvatska". U njoj će Ina i HEP imati po 37, a Plinacro 26 posto vlasničkog udjela. Na Trgovačkom sudu u Zagrebu registirat će ju s minimalno potrebnih 20.000 kuna i na inzistiranje resornog ministarstva sva će svoja prava i obveze vezane uz jadranski terminal prebaciti u novu kompaniju. Međutim, upravo tu se javlja opasnost da netko, primjerice, kupi 13 posto Plinacrova udjela ili pola udjela HEP-a, i terminal više neće imati osam, nego deset vlasnika. Tako se, primjerice, kao mogući interesent u stručnim krugovima pojavio i Adris koji ima novaca, ali ne ulazi dalje u širenje svoje djelatnosti.

Hrvatski udio u terminal 275 mil. eura

Okvirni iznos ulaganja u terminal iznosi 650 milijuna eura, no tu treba pribrojiti i 450 eura ulaganja u cjevovode. Ukupna investicija iznosila bi najviše milijardu i dvjesto milijuna eura, a Hrvatska bi trebala osigurati, s obzirom na 25-postotno vlasništvo, u gradnju "svoga" dijela terminala i plinovoda 275 milijuna eura.
(D. Kl.)

Mirč

Mirč · Objavljeno: 13 Feb 2007 21:09 Naslov sporočila:

p.s. Kajtimar...ma vtakni to kamor ti paše Mr. Green

So namreč članki, ki jih dobivam od kolegov Udruge Eko Kvarner.
So pa zanimive vesti kolegov iz Italije, a kaj ko večina italijansko ne zna, nimam pa časa za prevode.

Mirč Rolling Eyes

esty · Objavljeno: 13 Feb 2007 23:29 Naslov sporočila:

MIRČ, VSAJ OKVIRNO PAR STAVKOV NAPIŠI....TISTO V ITALIJANŠČINI. Sicer jaz kar nekaj znam, ampak je precej strokovnih izrazov in bi porabila nekaj ur za prevajanje, ki jih pa žal nimam. Hčerka, ki hodi na faks za prevajalca v Italiji, pa nima časa, ker ima sedaj izpite in predavanja po ves dan.....
_________________
Kdor išče resnico se bo kmalu izgubil, ker resnica je v nas

Kajtimar · Objavljeno: 14 Feb 2007 07:57 Naslov sporočila:

ludvik · Pridružen/-a: 23.09. 2006, 08:41 Prispevkov: 247

Pri enih je značilnost hinavščina in pohlep. Sem štiri leta delal v eni firmi in dobro vem, kako sem na začetku bulil, ko sem prišel iz sestanka, pa mi je tajnica drugi dan že vse drugače povedala, kot smo se pretekli dan dogovorili. Zato se vsakič, ko slišim kaj vse so se naši vrli diplomati jv od nas dogovorili le kislo nasmejem. Jz je pa vse lepo in oh in sploh, le naredi se malokaj ali pa izredno počasi, da te prej vse mine. To so moje dolgoletne izkušnje in mislim, da se šedolgo ne bo nič spremenilo. Nekako smo jim trn v peti zaradi naše iznajdljivosti in prilagodljivosti, ki je sami nikakor ne premorejo.

Mirč · Objavljeno: 14 Feb 2007 13:23 Naslov sporočila:

Ni problem v jeziku, nimam enostavno časa slediti.
Kolikor sem razumela Italijane, sedaj straši oblast, da če ne pristanejo vsaj na en terminal bodo uvedli takse, zaradi energetske krize.....

Še vedno pa ni sprejemljiv molk naše oblasti, ki je po tako pogumnem poročilu našega ministra MOP odločno zavrnila možnost obeh terminalov, ....nakar se je Rupel menda zmenil, (z illijem, da bodo zadevo preučili v sklopu najnovejših EU norm,!?!?!...menda se tudi te nekoliko mehčajo, saj vemo, gnar sveta vladar..... Torej vprašanje je le do kod globoko so naše glave v pesku.
Morda še podatek....vrednost delnic Luke Koper je narastla za 24% pa nekaj malega več. Verjetno so postali zelo pridni, da so uspeli tako drastično zvišati vrednost....pa še niti pomola III niso zgradili....
Kar se tiče Hrvatov menim, da so enostavno bolje organizirani od nas . Imajo skupino civilnega gibanja, ki je veliko bolj učinkovita, prodorna in uspešna od nas.
Toliko o tem
LP Mirč

Matjaž · Objavljeno: 14 Feb 2007 14:27 Naslov sporočila:

Žal Mirč so - smo Slovenčki glasni samo po gostilnah, forumih, zaprtih družbah itd. Aktivni posamezniki v raznoraznih CI in "zelenih" strankah, rešujejo probleme svojega dvorišča, dalje ne želijo videt, ali pa si želijo le pridobiti dovolj političnih točk, da zasedejo kakšno pomembnejše mesto, nakar takoj pozabijo na ekologijo.
Pogovarjala sva se že, kako ustanoviti močno vseslovensko CI, katera bi se ukvarjala izključno s to in družbeno problematiko. Verjetno še ni dozorel čas zakaj takega. Tudi sam počasi izgubljam voljo, da kar naprej rinem z glavo skozi zid. Ostali pa se med tem poskrijejo kot miši pred mačko.

In ker je v Sloveniji takšna miselnost nas vladajoča gospoda pač lahko vsakodnevno vozi žejne preko vode!

Pa še možnost, ki se je pokazala s ustanovitvijo Gibanja, je kot kaže za kar nekaj časa na ledu, še bolje ni je več!

Lp, Matjaž
_________________
ANV Slovenija Team
in
CIVO Planinska vas

Mirč · Objavljeno: 14 Feb 2007 14:41 Naslov sporočila:

Zanimiv članek našega Jurija Franca, vreden branja. Ni veposredni vezi s terminale, pa vendar...da misliti.
LP Mirč

DAN SPOMINA NA EKSODUS

Zakaj Napolitano nima prav

Izjave italijanskega predsednika Giorgia Napolitana in replike hrvaškega predsednika Stipeta Mesića gorijo kot bencin, zaradi njih tvega politično destabilizacijo severni Jadran. Gre za neizbežne in utemeljene obtožbe in replike? Kje je njihov resnični vzrok? Politični računi, notranje krize v dveh državah in zato potreba po zunanjem sovražniku? Občutki krivde ali zgodovinski preobrati? Dejstvo je, da bodo posledice zopet nosili vsi, ki si že leta prizadevajo razvozlati zanko bolj ali manj utemeljenih in z dejstvi podprtih zgodovinskih sporov ob vzhodni meji Italije in obenem zahodni meji nekdanje Jugoslavije, torej Slovenije in Hrvaške. Tudi tokrat je, žal, prizadeta zgodovinske resnica, razvrednotena ravno s tolikimi retoričnimi poveličevanji »resnice« in »spomina«. Po mojem prepričanju ne toni in besede, ki jih je izbral Napolitano, ne tisti, ki jih je uporabil Mesić, niso posebno vredni dveh demokratičnih in evropskih predsednikov. Seveda, hrvaški predsednik je sangvinik in si je kot predsednik privoščil serijo ocen (prej o fojbah in sedaj v trdi polemiki z italijanskim predsednikom), ki so kaj malo skladne z vlogo predsednika države. Istočasno pa bi lahko iz zgodvinskega vidika v marsičem imel prav. Retorika spomina, ki jo je izbral Napolitano v svojem rimskem posegu, pa sledi stereotipom z očitnimi protislovanskimi prizvoki, ki so bili do pred nekaj leti značilni in ekskluzivni za nacionalistično skrajno desnico, zlasti tisto ob vzhodni meji. Gre za retoriko in stereotipe, katerih učinek je bilo možno predvidevati, namesto tega pa se je ves ustavni lok političnih sil strnil v solidarnosti okrog predsednika. Smo pri državni homologaciji fanatičnega patriotizma, ki spominja na »risorgimento«? A pojdimo po vrsti.

Ko se je nanašal na žrtve, je Napolitano govoril o »pohodu sovraštva,« »krvoločnega besa«, »barbarstva« in o »priključitvenem naklepu, ki je prevladal v Mirovni pogodbi iz leta 1947 in je dobil grozeče obrise etničnega čiščenja.« Te besede so vzbudile rakcijo hrvaškega predsednika, ki je v njih začutil elemente »rasizma in revanšizma«. Se Mesič moti? Teza nekega »slovanskega ekspanzionizma« dejansko teži k etnicizaciji, med drugim z značilno željo, da se slovanski svet opredeli z nekim prednacionalnim konceptom, nerazvitim glede na lastno (italijansko) nacionalno civilizacijo. Gre seveda za neprimerno kompleksnejši zgodvinski fenomen. Definicija o »sovraštvu in krvoločnem besu,« ki je pripisana temu »slovanskemu ekspanzionizmu« teži k temu, da se fenomenu pripiše barbarske značilnosti, kar potrjuje percepcijo o nekem manj civiliziranem gibanju, ki prihaja z vzhoda. Žal dandanes večina italijanskega tiska in televizij nadaljuje z reprodukcijo etnicističnega stereotipa nekega slovanskega sveta, katerega nacionalnih značilnosti ni mogoče ugotoviti. Dovolj je brati črno kroniko; Priseljenski kriminalci so pogosto »Slovani«. V to etnično kategorijo z nekoliko rasistično konotacijo so vključeni malo vsi, ki prihajajo iz zahodnega Balkana oziroma nekdanje Jugoslavije: Srbi, Bosanci, Hrvati, Makedonci, Romi in celo Kosovarji albanske etnije. Z venetskim izrazom slavi oziroma »s'ciavi« pa italijanski nacionalisti, predvsem iz skrajno desničarskih krogov, zaničevalno imenujejo tudi Slovence iz Furlanije - Julijske krajine.

Napolitano pa uporablja tudi izraz »milizie titine«, ko se nanaša na jugoslovansko in partizansko vojsko maršala Tita. Tudi tu je zaslediti neko nestrpnost, ki je paradoksalno ideološka, glede na to, da je bil italijanski predsednik v tistih svinčenih letih zvest strankarski tovariš Palmira Togliatija. Poleg tega Napolitano kar jasno namiguje na domnevno nelegitimnost Mirovnega sporazuma iz leta 1947, s katerim je bil narejen konec posledicam druge svetovne vojne. Italija, kateri sta ostala bodisi Trst kot Gorica, pa je bila navsezadnje blago kaznovana za svoj imperializem in fašistični rasizem ter zavezništvo, do leta 1943, s Hitlerjevo Namčijo. Pričakovati, da takšne izjave evropskega predsednika ne bodo vzbudile reakcij neposredno vpletenih, je bilo naivno. Mesić ni bil »politično korekten« in je izbral, da pove brez diplomatskega obzira to, kar mislijo mnogi čez mejo. Vendar je največje licemerstvo v tej zgodbi obsesivno nanašanje na »spomin« in »zgodovinsko resnico« v uradnih govorih tistih, ki po drugi strani sistematično ignorirajo vse, kar je dokumentirano zgodovinsko raziskovanje doslej proizvedlo tudi o temi fojb in eksodusa.

Spominjamo na dejstvo, da je bila leta 1993 na pobudo italijanske in slovenske diplomacije (Andreatta - Peterle) ustanovljena mešana zgodovinsko-kulturna komisija, sestavljena iz eminentnih akademikov preverjene avtonomnosti in strokovnosti iz obeh držav. Komisija je delala sedem let z nekaterimi prekinitvami med prvo Berlusconijevo vlado in je leta 2001 po dolgih razpravah in dokumentiranim raziskovanjem izdelala zgodovinsko poročilo, v katerem so sintetično, vendar na zelo kvalificiran način obrazložena dejstva in in glavni dogodki v odnosih med Italijani in Slovenci od konca devetnajstega stoletja do leta 1954, leta Londonskega memoranduma in na splošno zaključka istrsko - dalmatinskega eksodusa. Poročilo se je na kakih štirideset straneh dotikalo vseh bolečih dejanj na obmejnem območju, vključno z dvajsetletnim fašizmom, Mussolinijevim »etničnim čiščenjem« na račun Slovencev in Hrvatov, vojno z njenimi pokoli, nacifašističnimi koncentracijskimi taborišči, komunistično represijo, fojbami in eksodusom. Vse to je bilo, tako kot je prav in logično za zgodovinsko analizo, postavljeno v kontekst, brez instrumentaliziranja. Vendar je bilo tisto poročilo, uradno objavljeno le v Ljubljani, ignorirano ali celo cenzurirano s strani Farnesine. Samo tržaški Il Piccolo ga je predhodno objavil integralno in je s tem malce požgal njegovo politično valenco. Italijanska vlada ni o tem hotela nič vedeti. Zakaj? Ker se je v italijanski levi sredini že začela politična metamorfoza nekdanje Komunistične partije Italije, oziroma Levih demokratov, ki so , prej pod navdihom Tržačana Stelia Spadara, potem Luciana Violanteja in Piera Fassina videli v zgodovinskem revizionizmu učinkovit način za »pokoro« in »katarzo« in predvsem za simbolno oddaljitev od komunističnih postulatov, ki jim jih je kar naprej nalagala desnica. V tem širjenju revizionizma in tudi zanikanja odgovornosti fašistične Italije pri tragedijah na vzhodni meji, je bila nekakšna tekma za »spomin«, v kateri je določena levica poskušala prehiteti celo skrajno desnico, s tem, da si je prisvojila tone in razlage, pogosto naravnane na zaničevanje slovanskega sveta in njegovega »krvoločnega sovraštva«. In tako, kljub temu, da zgodovinska raziskava ne potrjuje teze »titovskega« genocida in etničnega čiščenja, pač pa dokumentira nasilno reakcijo in politično represijo na račun nacistov in kolaboracionistov, poleg jih pa tudi nedolžnih civilistov in političnih nasprotnikov različnih etničnih skupin, se podpira mit o 20 tisoč infojbiranih, »samo zato, ker so bili Italijani«. Zgodovinsko poročilo govori o »nekaj stotinah infojbiranih«, medtem ko raziskave zgodovinarke Nevenke Troha, nedvomno ene najbolj poštenih in pogumnih izvedenk za povojne poboje, pripeljejo približno številko ubitih v fojbah do največ 1600. Poleg tega se kar naprej govori o 350 tisoč istrskih in dalmatinskih beguncih in se pri tem spregleduje podatek zgodovinske raziskave, ki govori o približno 204 tisoč osebah, ki so z eksodusom zapustile nekdanja italijanska ozemlja.

Rim nadaljuje z ignoriranjem napora zgodovinarjev, da bi nudili čim objektivnejšo sliko o tem, kar se je dogajalo na območju vzhodne meje med drugo svetovno vojno in po njej. Mit, ki je bil podprt in institucionaliziran s posebno retorično enfazo in političnim računom, se sedaj povzdiguje v nekakšno državno vero. Predlog, ki so ga večkrat postavili nekateri politiki in zgodovinarji, naj se odpre žalostno poznana bazovska fojba, da se preveri, kaj in koliko v resnici vsebuje, tudi zaradi tega, da se identificirajo in dostojno pokopljejo človeški ostanki, je bil vedno energično zavrnjen s strani tistih, ki podpirajo tezo o protiitalijanskem genocidu. Čudno, je morda usmiljenje v resnici pokopano od strahov, da se prikaže drugačna resnica? Kdo se v resnici boji zgodovinske resnice? Kdo v resnici vztraja v »zaroti molka«?

Franco Juri

___ Domov ___ Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

_ Domov _

Pogosta vprašanja Išči Seznam članov Skupine uporabnikov RSS Feed Registriraj se

Tvoj profil Zasebna sporočila Prijava

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli